"V tem trenutku ne moremo navesti točnega datuma." Tako so nam z ministrstva za finance (MF) odgovorili na vprašanje, ali lahko končno navedejo mesec in leto, ko bodo predlagali in na vladi sprejeli popravke zakona (zakonov), ki bi tudi pri nas omogočal razkritje davčnih dolžnikov. So pa nekoliko ohlapno dodali, da sledijo cilju, "da bi spremembe začele veljati v letu 2013".

Vprašanje smo jim postavili, ker je vlada že 6. aprila, to je na vrhuncu pogajanj o varčevalnem svežnju ob rebalansu proračuna za letos, na svoji seji sprejela in nato tudi socialnim partnerjem na sestanku v pisni obliki razdelila seznam "dodatnih solidarnostnih ukrepov na prihodkovni strani". Med 12 ukrepi s tega seznama jih je bilo šest že vključenih v zakon za uravnoteženje javnih financ. Še vedno pa nimamo pompozno napovedane posebne specializirane skupine za davčni nadzor, to je Šušteršičevih "davčnih specialcev", in seznama davčnih dolžnikov. So nas pa z zadnjim, kot je znano, poleti prehiteli Hrvati.

Dopolnili en sam člen

Da so pri sosedih razkrili davčne dolžnike (Hrvati seznamu zdaj pravijo sramotilni steber), je hrvaško finančno ministrstvo v 8. člen splošnega davčnega zakona dodalo le nekaj novih odstavkov. Vanje so zapisali, da "ni kršitev davčne tajnosti", če se na spletni strani davčne uprave objavijo vse pravne in fizične osebe, ki s plačilom davkov zamujajo več kot tri mesece, ko ta dolg presega 40 tisoč evrov za podjetja, 13 tisoč evrov za samostojne podjetnike in dva tisoč evrov za preostale davčne zavezance. Seznam se bo osveževal vsake tri mesece.

V nasprotju s Hrvaško naj bi pri nas menda uradniki ministrstva za finance, odgovorni za davčno področje, pripravili več deset strani dolgo pisno razlago, zakaj naj razkritje davčnih neplačnikov pri nas ne bi bilo možno, pravi vir.

Vsak ščiti svoje dolžnike

Drug vir z davčne uprave, ki je prav tako želel ostati neimenovan, pa pravi, da bi poslanci že po obstoječi zakonodaji od Dursa lahko zahtevali, naj razkrije, kdo so največji davčni dolžniki. "Seznam ne bi bil javen, ker bi imel oznako davčna tajnost, bi pa te podatke brez težav pridobili vsaj poslanci," razlaga vir. Ker pa vsaka politična opcija ščiti "svoje davčne dolžnike", take pobude od poslancev še ni bilo.

Šušteršič tehta za in proti

Da bi bila objava davčnih dolžnikov "lahko v javnem interesu, saj je pričakovati, da bodo v izogib objavi na seznamu davčni zavezanci v večji meri pripravljeni prostovoljno, pravočasno in pravilno izpolnjevati svoje davčne obveznosti", sicer menijo tudi na MF. A ob argumentih za navajajo še tiste proti. Med davčnimi dolžniki "ni tistih, ki goljufajo in jih davčni organ še ni odkril". Bojijo se tudi nastanka večje škode "zaradi možnih napak v davčnih evidencah" in tega, da se bodo na seznamu znašli tako tisti dolžniki, "ki nočejo, kot tisti zavezanci, ki (trenutno) ne morejo poravnati svojih obveznosti zaradi slabe finančne situacije, v kateri so se znašli ne nujno po svoji krivdi".

Komentar avtorice na to temo si lahko preberete TUKAJ.