Nekdanji šef urada za varstvo konkurence Jani Soršak meni, da je liberalizacija cen bencina "zelo tvegana poteza, ki jo lahko na koncu drago plačamo potrošniki. Bo pa mogoče potem več električnih avtov," se je pošalil Soršak. 

"Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ostaja naklonjeno liberalizaciji trga naftnih derivatov," so nam odgovorili pred dnevi, več pa bodo povedali, ko bo o predlogu odločila vlada. 

Foto: Saša Despot Jani Soršak "Ko želi nekdo liberalizirati cene, je moje stališče enako zdaj kot je bilo takrat, ko sem še vodil urad: ključno vprašanje je, ali so tržni pritiski zadostni, da bi ceno držali pod nadzorom. V tem primeru, ko imamo izrazit duopol na trgu, najbrž niso. Zakonski nadzor cen je namenjen ravno zaščiti potrošnikov, kadar konkurenčen trg ne deluje. EU na primer regulira cene mobilnega gostovanja v EU, pa je tam trg bistveno bolj razdrobljen, pri nas pa vstopa konkurence na trg z naftnimi derivati ne pričakujem," pravi Soršak. Kot smo že poročali, Petrol pri nas obvladuje 70 odstotkov trga, skupaj z OMV-jem pa neverjetnih 87 odstotkov. 

Regulirana cena je višja kot pri sosedih

Država zdaj določa najvišjo dovoljeno ceno, na podlagi formule, v kateri sta ključni spremenljivki cene na mediteranski borzi in tečaj med evrom in dolarjem, cena pa se spreminja vsaka dva tedna. 

"Saj že zdaj cene niso določene, določena je le najvišja dovoljena cena, praktično vsi pa nam računajo to maksimalno ceno, ki je višja kot v sosednjih državah. Argument, da konkurenca ne vstopi na trg zaradi reguliranih cen, torej ne zdrži," ugotavlja Soršak. 

Foto: Anže Petkovšek Dušan Mramor Po naših neuradnih informacijah je zelo verjetno, da bo na zavoro stopil minister za finance Dušan Mramor, ki mu je vlada naložila, naj preuči ekonomske vidike morebitne sprostitve cen. Na ministrstvu sicer na novinarska vprašanja vsebinsko ne odgovarjajo, pravijo le, da bodo svoje mnenje podali v okviru medresorskih posvetovanj in pri tem upoštevali javnofinančne in makroekonomske vidike. 

Res smo majhni, a kdo bo hodil na črpalko čez mejo

Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je v predlogu zapisalo, da prekomernega dviga cen "zaradi majhnosti in izrazite tranzitne narave Slovenije ne gre pričakovati". 

"Morda to drži za tovornjakarje, ampak večina ljudi se pač ne bo vozila tankat v Avstrijo ali na Hrvaško," pa pravi Soršak. Tudi drug poznavalec je namignil, da bi Petrol in OMV najbrž ponudila ugodnosti avtoprevoznikom, ki so veliki porabniki in ki lahko rezervoar napolnijo v katerikoli državi, skozi katero se peljejo, medtem ko bi se cene za vse druge zvišale. 

"Pa saj jih niti ni potrebno zvišati, zdaj, ko cene nafte padajo, je dovolj, da jih ne bi znižali," je opozoril Soršak, ki je zdaj odvetnik in ne zastopa nobenega od akterjev v tej zgodbi. 

Se je treba dogovarjati, če imaš isti interes?

Foto: Saša Despot Bencinska črpalka V predlogu o sprostitvi cen so zapisali še, da bo v primeru morebitnega dogovarjanja med Petrolom in OMV ukrepala Agencija za varstvo konkurence (AVK). "Ta argument je slab. To je primerljivo s tem, ko do uradu za varstvo konkurence v primerih koncentracij v zaveze zapisali, da bodo spoštovali zakon. To se razume samo po sebi, zakaj to sploh posebej omenjati, če kršitve ne pričakuješ? Pa tudi, zakaj bi se sploh dogovarjala, saj je obema v interesu čim višja cena," komentira Soršak. 

Uredbo, ki je potekla 8. oktobra, so podaljšali za štiri mesece, v tem času pa mora vlada sprejeti odločitev, ali bo cene naftnih derivatov nadzorovala še naprej. 

Če se bodo cene sprostile, bo potrebno vzpostaviti nov sistem zbiranja podatkov o cenah naftnih derivatov za poročanje Evropski komisiji. 

janez.zalaznik@zurnal24.si