Predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ vključuje pravi, da bruto urna postavka za študentsko delo ne bo smela biti nižja od 5,4 evra. Levica, ki je zakon predlagala, se je sicer zavzemala, da bi bila najnižja meja določena višje, pri 5,63 evra, a jo je koalicija povozila z dopolnilom.

Po predlogu, ki ga mora zdaj na plenarni seji potrditi še DZ, bi sprememba bruto urne postavke (ta trenutno znaša 4,89 evra) začela veljati 1. januarja prihodnje leto.

Koalicija z dopolnilom znižala kompromisni predlog

V Levici so sicer v osnovnem zakonu predlagali, da bi bila minimalna bruto urna postavka za študentsko delo določena pri 5,9 evra, a je bil po besedah Luke Mesca nato v pogajanjih s koalicijo dosežen kompromisen, da bo meja postavljena pri 5,63 evra. Kljub temu pa so koalicijski poslanci na današnji seji odbora vložili dopolnilo in najnižje možno plačilo za uro študentskega dela dodatno znižali, na 5,4 evra (4,56 evra neto).

V Levici, kjer so zvišanje minimalne uren postavke predlagali, da bi študente pri deli po pravicah bolj približali redno zaposlenim, so bili nad ravnanjem koalicije razočarani. "S tem sta bila kršena tako dogovor o kompromisnem predlogu kot sporazum o sodelovanju, ki sta ga podpisali koalicija in Levica," je dejal Mesec. Iz koalicije so na to odgovorili, da je bil kompromis dosežen ob pogoju, da predlog obravnava Ekonomsko socialni svet, kar pa se ni zgodilo.

Strah, da bi postalo "dominantna oblika dela"

V vladi, koaliciji in opoziciji so danes pretiranemu dvigu minimalne bruto urne postavke nasprotovali, ker so menili, da bi se lahko preveč približala plačilu za redno delo in ga s tem naredila nezanimivega za delodajalce. Vlada ni naklonjena pretiranemu izenačevanju rednega in študentskega dela, saj gre pri slednjem že v osnovni za začasno delo, je opozoril državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič.

"Ne smemo si privoščiti, da bi študentsko delo podražili do te mere, da bi postalo nezanimivo za delodajalce," je dejala Mateja Udovč (LMŠ). Franc Kramar (SAB) pa je dodal, da je s strani Levice predlagana postavka previsoka. "Trenutno podjetja na periferiji plačujejo okoli pet evrov na uro," je dejal.

Jožef Horvat (NSi) je menil, da je celotno "koordinatno središče" predloga že v osnovi napačno: "Študentsko delo je socialni korektiv, ne more pa biti dominantna oblika dela."

Andrej Šircelj (SDS) je bil kritičen do samega postopka sprejemanja zakona. Vlada po njegovih besedah ni pripravila nobenih analiz o tem, kaj pomeni predlagani dvig urne postavke, zato poslanci tudi ne morejo relevantno odločati. "To vodi v kaos," je dejal. Robert Polnar (DeSUS) je na to odgovoril, da zakona ne predlaga vlada, pač pa Levica.

dezurni@zurnal24.si