"Z lastnim delom in pod enakimi pogoji za dostojno življenje," je podporo spremembi definicije minimalne plače danes napovedal poslanec SMC Saša Tabaković, kar pomeni, da bo predlog sindikatov, da se v minimalno plačo ne bodo več vštevali dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, najverjetneje potrjen tudi v državnem zboru.

V SMC so tako poudarili, da trenutna situacija ni pravična, saj delavci za enako delo ob različnih delovnih pogojih prejmejo enako plačilo. V skladu z novo definicijo pa bo minimalna plača tista osnova (letos ta znaša 604,35 evra neto), na katero bodo morali vsi delodajalci obračunati dodatke za nočno ali nedeljsko delo.

"Paziti bo potrebno na konkurenčnost"

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob napovedi podpore sicer nekoliko spravljivo dodal, da bo potrebno paziti, da se konkurenčnost podjetji ne bo zmanjšala. Delodajalcem, ki nasprotujejo predlogu, je obljubil spremembe, ki bodo omogočile bolj prožno zaposlovanje, boljše poslovno okolje in zmanjšanje administrativnih ovir. Konkretnih načrtov še ni želel razkriti.

Predstavniki delodajalcev  spremembam sicer nasprotujejo že od njihove napovedi.Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS, je tako že marca napovedala, da nikakor ne bi pristali na povišanje minimalne plače na osnovo, od katere se plačujejo prispevki. Prej nasprotno, doda Čerinova, ki tudi izpostavi, da imamo v Sloveniji že tako visoko minimalno plačo v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije. "Nominalno gledano imajo višjo minimalno plačo le v Združnem kraljestvu, Franciji, Luksemburgu, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem."

Minimalna plača ne pomeni odpravo revščine

Čeprav je Slovenija na lestvici evropskih držav prav zares na dokaj visokem mestu - 14 držav v Uniji ima nižjo minimalno plačo kot Slovenija, pa to tudi po opozorilih OECD ne pomeni, da je to zagotovitev za varnost pred zaposlenih pred revščino.

Foto: Žurnal24 MInimalna placa