Od leta 2012 je država na nepremičnine tistih posameznikov, ki so dlje časa prejemali socialno pomoč ali socialnovarstveni dodatek, vpisovala zaznambe. Deloma so morali izplačila po njihovi smrti poplačati dediči, sicer je v ustreznem deležu dedovala država.

"Ta ureditev je bila dojeta kot izrazito krivično," je povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki predlaga nov predpis, ki ukinja vpise zaznamb in ukinja vračilo pomoči pri tistih posameznikih, ki imajo v lasti hišo ali stanovanje vredno manj kot 120 tisoč evrov. Pogoj še naprej ostaja, da prejemniki pomoči v nepremčnini tudi živijo.

Vsi ostali kriterij za pridobitev socialne pomoči in varstvenega dodatka sicer ostajajo enaki.

"Navezanost na nepremičnine je v Sloveniji velika"

Varstvenemu dodatku in socialni pomoči se je v tem času po ocenah ministrstva  odpovedalo 13.000 posameznikov, ki bi bilo sicer do njega upravičeni. Kot je pojasnila ministrica, so se po informacijah, ki so prihajale do njih, pomoči v veliki meri odpovedovali prav starejši.

"Navezanost na nepremičnine je v Sloveniji velika," je navedla ministrica Kopač Mrak, ki je nadaljevala, da si želijo pomagati prav starejšim, ki so v večini lastniki nepremičnin v Sloveniji, a hkrati tudi izpostavljeni revščini, saj pokojnine pogosto ne dosegajo praga tveganja revščine

V primeru, da bo zakon sprejet še letos, bo država vse zaznambe na nepremičninah po 1. februarju po uradni dolžnosti izbrisala tudi za nazaj. "Zato smo se odločili, da bi ljudem omogočili razpolaganje z nepremičninami," je navedla ministrica, ki pa izpostavlja, da dolg, ki je nastal do tega datuma, ostaja. 

Okoli šest odstotkov prejemnikov ima zaznambo

Večina prejemnikov pomoči sicer že doslej ni bi bila lastnikov nepremičnin. Od okoli 10.000 prejemnikov varstvenega dodatka, ima prepoved odtujitve in obremenitve 2.500 prejemnikov. Od okoli 55.000 prejemnikov socialne pomoči, pa ima prepoved odtujitve in obremenitve 6.600 prejemnikov, pri čemer je približno 1.100 tudi prejemnikov varstvenega dodatka. Gre za okoli šest odstotkov primerov.

Kadar je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka, se dediči večinoma odločijo, da znesek, ki se v zapuščinskem postopku zmanjša za tretjino vrednosti, vrnejo. Skupno je bilo v proračun do zdaj povrnjeno 0,5 milijona evrov. Država pa je le redko prejemnica celotnih nepremičnin, ampak gre po pojasnilih ministrice v večini le za manjše deleže.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo po zakonu približno 5000 prejemnikov varstvenega dodatka več. To naj bi za proračun pomenilo približno 9,3 milijona evrov dodatnih stroškov.

barbara.erzen@zurnal24.si