Gre za opisno določanje, da je z minimalno plačo treba zagotavljati dostojne pogoje

Predlog direktive, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija, po oceni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja okvir, da se zagotovi primerljivost in lažja sledljivost znotraj EU, kjer velja prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. V tem smislu direktiva predstavlja ogrodje za načine, znotraj katerih se določa minimalna plača v državah članicah.

Izpostavili so, da v direktivi ni predpisanih metod, ampak gre za opisno določanje, da je z minimalno plačo treba zagotavljati dostojne pogoje in o ureditvi poročati komisiji. "Na ministrstvu podpiramo pravično plačilo za delo in ocenjujemo, da bi enotnejša ureditev na tem področju pripomogla k boljšemu socialnemu položaju delavcev ter pospešila približevanje najbolj razvitim državam članicam," so za STA v odzivu na predlog direktive zapisali na ministrstvu.

Poudarjajo še, da je treba posebno pozornost nameniti spoštovanju socialnega dialoga in upoštevanju različnosti ureditev in ekonomskega položaja v posameznih državah članicah. "Na ministrstvu bomo predlog direktive podrobno preučili in nato oblikovali uradni predlog stališča Slovenije," so dodali.

Predlogi Šesti protikoronski paket: zamrznitev minimalne plače?

Sindikati predlog pozdravljajo

Predlog komisije medtem pozdravljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer ga razumejo kot prvi, a izredno pomemben korak k uresničevanju načel iz evropskega stebra socialnih pravic in k zagotavljanju t.i. socialne Evrope.

Prepričani so, da je v EU nujno potreben zakonodajni okviru, ki bo delavkam in delavcem zagotavljal plače, ki bodo omogočale dostojno življenje ne glede na to, kje in v kateri dejavnosti delajo. K pojasnilom komisije, da višina minimalne plače predstavlja temelj za preprečevanje revščine, revnih zaposlenih ter pogoj za ohranitev kupne moči prebivalstva ter domačega povpraševanja, v ZSSS dodajajo, da hkrati primerna višina plače, tudi minimalne, preprečuje odhod delavcev v tujino, kjer iščejo boljši in stabilnejši ekonomsko in socialno varnost.

Sindikati so prepričani, da gradnja konkurenčnosti gospodarstva, tudi slovenskega, na nizki minimalni plači in nizkih plačah ne vodi k razvoju gospodarstva oz. njegovemu hitrejšemu okrevanju. "Nasprotno, nizke plače ali celo morebitna zamrznitev minimalne plače pomenijo ustavljanje gospodarske rasti in počasnejše okrevanje po razmerah, s katerimi se zaradi epidemije spopadamo," so izpostavili.

V ZSSS pa so v odzivu izrazili tudi pričakovanje, da bo tudi naslednji protikoronski paket zakonodaje usmerjen k ljudem. "K ohranitvi njihove kupne moči, preprečevanju revščine med zaposlenimi ter omogočanju dostojnega življenja in se prav zaradi vsega navedenega ne bo dotikal že dogovorjenih prejemkov," so zapisali.

OZS: Razbremeniti je treba stroške plač

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa po drugi strani izpostavljajo, da je treba v Sloveniji razbremeniti stroške plač. "Da imamo izjemno visoke stroške plač, ugotavlja tudi Evropska komisija. Ljudje, ki delajo, morajo imeti dostojne plače za dostojno življenje. Če bo država razbremenila stroške dela, potem bodo vsi delavci dobili višje plače, ne zgolj višjih minimalnih plač," so pojasnili za STA.

Zaradi trenutnih razmer v OZS menijo, da dvig minimalnih plač s 1. januarjem 2021 ni primeren, "saj se podjetja ukvarjajo s svojim obstojem, dvig minimalnih plač pa bi lahko vodil tudi v odpuščanja in zapiranje podjetij".

dezurni@zurnal24.si

Intervju Janez Cigler Kralj: Kdor pravi, da politika ni tudi tekmovanje ideologij, laže