Mestna občina Ljubljana je pred tremi leti prejela več kot tri tisoč pobud in predlogov za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN). Letos, ko je ob vložitvi pobude treba plačati 250 oziroma 300 evrov, je vlog le pol toliko.

"Prejeli smo okrog 1500 pobud. Končna številka še ni znana, saj še delamo na izločanju pobud, ki so bile npr. podvojene ali potrojene, pa tudi na ločevanju pobud, ki vsebujejo več tematik. Končna številka pobud, ki jih bomo v postopku obravnavali, pa bo odvisna tudi od tega, ali bodo pobudniki, ki so podali pobude za spremembo namenske rabe prostora in zato prejeli poziv za plačilo takse, takse tudi plačali, saj bodo obravnavane le v tem primeru," so pojasnili na Mestni občini Ljubljana (MOL)

Rok za oddajo je bil sicer 20. oktober.

Bo manj vlog, ki bodo zavrnjene?

Leta 2016, ko je bila vložitev pobude še brezplačna, je bilo približno pol vlog zavrnjenih. "Razlogi za zavrnitev pobud so lahko neskladnost s sprejetimi razvojnimi politikami na več ravneh, od evropske, državne do mestne, neskladnost s strateškim delom OPN MOL, ugotovitve strokovnih podlag, urbanistični kriteriji (lega glede na obstoječa naselja, neracionalnost infrastrukturnega opremljanja...), varovana območja (območja ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja …)," so pojasnili na mestni občini Ljubljana.

Zanimivo bo videti, koliko bo zavrnjenih predlogov tokrat, ko bodo morali občani za vložitev plačati. Ravno to, da bo pobud manj in da jih bodo vložene le utemeljene, je bil tudi eden od namenov uvedbe takse aprila lani. "V dosedanji praksi … je bilo značilno veliko število zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora, predvsem tistih, s katerimi je predlagana sprememba kmetijske namenske rabe v stavbno in ki so v večini primerov zavrnjene," so zapisali, ko so predlagali uvedbo takse.

Pobude in predlogi za spremembo OPN se v Ljubljani zbirajo približno na dve do tri leta.

Zaračunavanje omogočil nov zakon, občine so hitro skočile

Da se za pobude in predloge za spremembo OPN zaračuna, je omogočil nov zakon o urejanju prostora, občine pa so morale sprejeti odlok, ki jo določi. To so storili tudi v Mestni občini Maribor (300 evrov za pobudo za spremembo osnovne namenske rabe ter 250 evrov za spremembo podrobne namenske rabe), kjer pojasnjujejo, da se bodo iz zbranih taks financirale strokovne podlage, potrebne za kvalitetno obravnavo pobud, pripravo spremljajočih gradiv, izvedbo terenskega dela in podobno.

Maribor še nima sprejetega OPN, sklep o začetku priprave so sprejeli konec junija 2017, pobud za spremembo namenske rabe pa ne sprejemajo več, tako da bodo takso prvič pobirali v postopku priprave prvih sprememb.

Enako takso so določili tudi v Mestni občini Kranj, kjer opozarjajo, da plačilo takse ne pomeni, da bo pobudi ugodeno, ampak zagotavlja le njeno obravnavo. "Za pobudo za spremembo v primarno namensko rabo (kmetijska, gozdna, vodna) se taksa ne plača," so še dodali na kranjski občini, kjer tako kot v Ljubljani pravijo, da so prejemali veliko število pobud za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbne.

janez.zalaznik@zurnal24.si