Cilj je osrednje spremembe izpeljati do konca leta 2020, je povedal Zajc, ki je bil Lebnov državni sekretar. Ko bo Slovenija v letu 2021 predsedovala EU, bodo namreč domače naloge v ozadju, je spomnil.

Kandidat za okoljskega ministra je poslancem obljubil, da bo k njim že prihodnji teden, če mu podelijo mandat, prišel s predlogom osvežitve gradbene zakonodaje. Posvetovanje bo potekalo tako z vsemi poslanskimi skupinami kot tudi občinami, je obljubil.

Neprofitne najemnine ne bo več, lažja menjava upravnika

Drugi korak bo osvežitev stanovanjske zakonodaje, saj mladi vse težje pridejo do stanovanja, kredita, celo najema, je opozoril Zajc. Stanovanjski sklad bo gradil stanovanja le še za oddajanje, neprofitno najemnino bo nadomestila stroškovna, država pa bo garantirala za kredite za mlade družine.

Etažni lastniki bodo lažje menjali upravnika in bodo imeli boljši nadzor in moč odločanja o upravljanju sredstev za prenovo. Meja soglasij etažnih lastnikov za prenove se bo znižala.

Spremenil se bo zakon o ohranjanju narave, še v prvi polovici leta bo v javno obravnavo prišel zakon o vodah. Do konca leta je treba sprejeti novo zakonodajo na področju odpadkov. Zajc je napovedal znižanje meje za plačevanje embalažnine s 15 ton na nič, podjetja bodo morala poročati štirikrat letno in ne enkrat, kot doslej.

Zajc namerava zaostriti tudi pogoje za družbe za ravnanje z odpadno embalažo. V zakon sicer ni mogoče zapisati, da lahko to nalogo opravlja le ena družba. Bodo pa po besedah Zajca zapisali take pogoje, da bodo odpravljene vse anomalije in da bo končna posledica ena taka družba, ki bo bolj učinkovita.

Prenova dimnikarske zakonodaje

Foto: Profimedia dimnikar

Kandidat za ministra napoveduje tudi nadaljevanje boja proti plastiki, prenovo dimnikarske zakonodaje ter spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Nadaljuje se delo v smeri spremembe zakonodaje, ki bo v prakso prenesla novo ustavno pravico do pitne vode.

Pomembna naloga bo tudi priprava dolgoročne podnebne strategije, kjer je Zajc za ambicioznost. "Cilj države mora biti, da do sredine stoletja postanemo ogljično nevtralna država," je izpostavil. To za sabo potegne celo vrsto vprašanj, na katere moramo najti odgovore - kaj bomo s prometom, kako bomo prilagodili kmetijstvo, od kje bomo dobivali električno energijo, potrebovali bomo zeleno davčno reformo, nujno bo zagotoviti, da bo prehod na nizkoogljično družbo socialno pravičen.

Zajc namerava izpeljati tudi že pod Lebnom zastavljene spremembe zakona o varstvu okolja. V njem nameravajo urediti področje stečajev in sanacije degradiranih območij. Med drugim je izpostavil založitev sredstev podjetij, ki se ukvarjajo z rizično dejavnostjo, ter poseben sklad za sanacijo degradiranih območij.

Sicer pa kandidat napoveduje tudi končno ureditev vprašanja Jernejevega kanala, sanacijo območja Ekosistemov s sredstvi države, izvedbo že zastavljene sanacije igrišč celjskih vrtcev, sanacij Mežiške doline. Obljubil je uresničitev koalicijske zaveze, da hidroelektrarn na Muri ne bo, ter nadaljevanje sodelovanja z nevladnimi organizacijami.

Pogovoriti se je treba o sežigalnici odpadkov

Na vprašanje glede termične obdelave odpadkov je Zajc odgovoril, da "mora vsaka država poskrbeti za svoje odpadke". Zavzel se je za samozadostnost Slovenije pri končni obdelavi odpadkov. Ministrstvo za okolje in prostor je že izvedlo javno razpravo na temo morebitne sežigalnice, Zajc je že tudi poslal dopis na združenje občin, da preverijo, če je katera od občina zainteresirana, da se tak obrat zgradi pri njih.

Zajc je sicer prepričan, da glede na količino odpadkov novega objekta ne potrebujemo, ampak lahko prilagodimo obstoječe. Pri tem pa bi v primeru, da bi se odločili za sežigalnico, država morala določiti količino in vrsto odpadkov, ki bi bili termično obdelani, sprejeti odločitev o najboljši tehnologiji, izvajati bi bilo treba stalni monitoring, podatki o njem pa bi morali biti vsem na voljo na spletu. In nenazadnje, tak obrat bi moral biti neprofiten, je še izpostavil.

Zajc bo v primeru potrditev v DZ na položaju ministra za okolje in prostor zamenjal Jureta Lebna, ki je odstopil s položaja, potem ko se je znašel pod plazom očitkov glede naročila makete za drugi tir železniške proge Divača-Koper, ki jo je vlada Mira Cerarja marca lani postavila v Kopru, sam pa je bil vodja tega projekta.

dezurni@zurnal24.si