Novost. Minister za izobraževanje Žiga Turk je napovedal, da matura “ne bo več edini pogoj za vpis na fakultete”. Tako študentska kot dijaška organizacija do tega še nimata uradnega stališča, saj ni jasno, kdaj bo novost uveljavljena.

Nepotizem in korupcija

Študentsko organizacijo Slovenije (Šos) skrbi predvsem možnost vdora korupcije, klientelizma in nepotizma v izbirni postopek. Prav tako si ne želi, da bi pri vpisu prevladovala subjektivna merila. “Nekatere tuje univerze imajo zato zunanje odbore, ki izvajajo preverjanje,” pravi Timotej Vitez iz Šosa.

“Matura kaže pridnost”

Da bo treba najti objektivna merila izbiranja, se strinja tudi rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, ki se osebno nagiba h kombiniranemu sistemu mature in sprejemnih izpitov. “Srednješolski uspeh ni edini pokazatelj dobrega študenta. Izkazuje pridnost, ne pa njegovih talentov,” dodaja. Član državne komisije za splošno maturo Valentin Bucik pa meni, da bi sprememba mature njeno vlogo marginalizirala, posledično pa zmanjšala mednarodno primerljivo znanje dijakov. Pravi, da sprejemni izpiti ne bodo vplivali na boljšo usmerjenost študentov in skrajšanje časa študija.

Sprejemci namesto šolnin

Šos sicer meni, da bi bili lahko sprejemni izpiti “vsebinska alternativa šolninam za omejevanje vpisa”. Pejovnik pa opozarja, da je na nekaterih programih osip po prvem letniku tudi 50-odstoten. “Preveč mladih izgubi preveč časa na programih, za katere ugotovijo, da jim ne ustrezajo,” razlaga. Rešitev vidi v boljšem svetovanju in usmerjanju v srednjih šolah, deloma pa bi po njegovem mnenju k temu pripomogli tudi sprejemni izpiti.

Priložnost za zaslužek

Za obstoječe sprejemne izpite se dijaki pogosto udeležujejo posebnih tečajev, ki stanejo tudi tisoč evrov. “Na arhitekturo brez njih skoraj ne moreš. Skrbi nas, da bi se takšni tečaji razpasli na vseh programih in dijake finančno obremenili,” opozarja Vitez.