“Gibalna kultura zamira. Vse več je mladih, ki so predebeli. Imamo 15-letnike, ki tehtajo sto kilogramov, jutri jih bodo imeli 120. V času krize ljudje potrebujejo več gibanja, z višjim davkom pa se bo le zmanjšala dostopnost do športnih programov in uporaba športnih objektov.” Tako Jože Jenšterle, direktor Združenja športnih centrov Slovenije, komentira predlog vlade, da se DDV za uporabo športnih objektov z 8,5 odstotka poviša na 20 odstotkov. Zato se je včeraj sestal z ministrom za šport Žigo Turkom in mu predlagal, naj njegovo ministrstvo vloži amandma na zakon, naj davek ostane 8,5-odstoten.

Jenšterle poudarja, da bodo s tem ukrepom najbolj udarili po otrocih in mladih, ki hodijo v vrtce, šole in na fakultete: “Te nimajo svojih bazenov, dvoran in stadionov, ampak uporabljajo javno infrastrukturo.” Dodaja, da v tem nasprotovanju ni nič političnega proti tej ali katerikoli drugi oblasti: “Govorimo o pravici ljudi, da se gibljejo.”

Tudi Mojca Gabrijelčič Blenkuš z inštituta za varovanje zdravja (IVZ) poudarja, da je pomembno, da si lahko ljudje v lokalnem okolju privoščijo telesno dejavnost: “Pomembno je, da so te zadeve dosegljive za vse, ne le za tiste, ki si jih lahko privoščijo, saj bodo tako razlike v zdravju še večje.”

Preveč ovir za obdavčitev

Medtem ko bi vlada po eni strani podražila uporabo športnih objektov, pa na ministrstvu za finance (MF) ne razmišljajo o uvedbi davka na nezdravo hrano, kot je to poleti storila Madžarska. Ta je na primer obdavčila gazirane pijače, čips in čokolado. Na MF sicer menijo, da dviga DDV na športne objekte ni mogoče povezovati z davkom na nezdravo hrano.

MF je nazadnje tudi zavrnilo predlog ministrstva za zdravje (MZ), naj se obdavčijo sladke pijače. To je MZ presenetilo, saj je za te pijače največ dokazov, da prispevajo k debelosti, sladkorni bolezni tipa 2, povišanemu holesterolu in krvnemu tlaku ter drugemu. Na MF trdijo, da bi bila dodatna administrativna obremenitev davčnih zavezancev ter davčnih in carinskih organov nesorazmerna v primerjavi s predvidenimi finančnimi učinki. Če bi želeli ukiniti nižjo stopnjo DDV za te izdelke, pa bi bila potrebna “jasna razmejitev med posameznimi prehranskimi izdelki, za katere bi veljala višja obdavčitev”. To razmejevanje na zdravo in manj zdravo bi bila, vsaj tako pojasnjujejo, celo diskriminatorna davčna obravnava enakovrstnih izdelkov. Ob tem poudarjajo, da bi dodatna obdavčitev predlaganih izdelkov bistveno bolj ogrozila položaj šibkejšega sloja.

Otroci imajo bolezni gibal

Vladni predlog in odločitev MF ignorirata podatke Svetovne zdravstvene organizacije, da ima Slovenija enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne mase. Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki pri nas že srečujejo z debelostjo in boleznimi gibal, pojasnjujejo na MZ.