"Banka Hypo je nezakonito zaračunavala posredniške provizije." O tem je prepričanih več kot deset fizičnih oseb, nekateri so zoper banko vložili tožbo. Vsak naj bi bil oškodovan za od tri do šest tisoč evrov.

Taktika: zavlačevanje
Po nekaterih ocenah je bilo neupravičeno zaračunanih za skupno več milijonov evrov provizij. Taktika banke Hypo naj bi bila po navedbah naših virov zavlačevanje tega sodnega postopka.

Želi namreč, da bi zahteve večine oškodovanih, ki niso vložili tožbe, zastarale, do takrat pa sta še slabi dve leti. Provizije so se zaračunavale predvsem leta 2007, zastaralni rok je pet let, prekine pa se le, če oškodovani začne sodni postopek.

Kaj je sploh sporno
Leta 2007, ko so cveteli borzni tečaji, so bile precej razširjene terminske pogodbe. Z njimi banka stranki na vnaprej določen dan proda delnice, ki so v njeni lasti. Sporno je zaračunavanje posredniške provizije, kar naj bi bil strošek, ki ga je banka imela z nakupom teh delnic. Enako provizijo so zaračunali tudi pri repo poslih in aplikacijah.

V Odvetniški družbi Brulc in Gaberščik so nam potrdili, da so po pooblastilu stranke zaradi neupravičeno zaračunavanih provizij vložili tožbo zoper banko Hypo. Zadeva še ni pravnomočno razsojena, zato drugih izjav niso želeli dati.

Banka Hypo je odgovorila le, da posluje skladno z zakonodajo in da konkretnih odnosov s strankami ne more komentirati. V odgovoru na zahtevke pa je zatrdila, da je bila provizija označena na izpisku in da če stranka ni oporekala, potem očitno ni sporna.

Veliki posli, male provizije
Stranke pa trdijo, da provizije niso posebej plačevale, ampak so jim celotno vrednost posla skupaj s provizijami odtegnili z osebnega računa; glede na celoten posel so bili to majhni zneski. Za primer: 600 evrov pri poslu za 200 tisoč evrov.

Leta 2008 so te provizije po naših informacijah nehali zaračunavati. Naši viri trdijo, da so takrat dobili pravno mnenje, da je zaračunavanje neupravičeno. Podobno provizijo naj bi leta 2007 zaračunavala tudi vsaj še ena druga banka, a jo je nehala zaračunavati in jo je strankam poračunala pri drugih storitvah.

Banka Hypo pa se je, kot je dejal oškodovanec, po ugotovitvi napake preprosto potuhnila. Marsikdo si verjetno sploh ni upal zahtevati vračila, saj bi mu banka lahko zaostrila pogoje pri drugih poslih, denimo posojilih, je poudaril oškodovanec.