Republiški odbor sindikata državnih organov Slovenije, konference sindikatov Davčne uprave RS, Geodetske uprave RS in upravnih enot, ki so spremljali učinke delovnih sobot, pozivajo ministrstvo za javno upravo, naj po končanem preizkusnem obdobju, ki se je začelo 5. maja in končalo 1. decembra, na podlagi odziva v praksi spremeni uredbo o upravnem poslovanju in prihodnje leto opusti delovne sobote, ker so "neracionalne in predrage".

Po ministrovih podatkih stane delovna sobota 190 evrov. © BOBO

V odboru poudarjajo, da so od vsega začetka zavračali pristop ministrstva k uvajanju delovnih sobot brez resnih analiz, zgolj na podlagi javnomnenjskih telefonskih anket na vzorcu naključno izbranih 3500 oseb po naročilu ministrstva. "To zavračanje smo podkrepili s 4200 podpisi zaposlenih, izraženimi dvomi številnih predstojnikov, kritiko dela stroke in merjenjem zadovoljstva/nezadovoljstva strank, ki je sicer kazalo, da so bili državljani, občani v praksi s storitvami v veliki večini zadovoljni," je dejal sekretar ROS Drago Ščernjavič .

"Sobote bodo zagotovo ostale"
Minister za javno upravo Gregor Virant odgovarja, da je stališče sindikata sprto z dejstvi. Po njegovih podatkih upravne enote ob sobotah obišče med 2500 in 6000 strank. "Uvedba delovnih sobot se je izkazala za popolnoma utemeljeno in nobenega dvoma ni, da bomo delovne sobote obdržali ," je dejal minister Virant. Število zaposlenih se bo po njegovih besedah prilagajalo obisku, poleti prihodnje leto pa naj bi bile zaradi množične menjave osebnih izkaznic delovne vse sobote.

Na očitke sindikalistov, da se troši davkoplačevalski denar, je Virant odgovoril, da so stroški še nižji od predvidenih 300 evrov na upravno enoto na mesec. Sedaj se porabi le 190 evrov, kar je zanemarljivo, meni Virant, ki je v julija parafirani kolektivni pogodbi za javni sektor za sobote predvidel 10-odstotni dodatek na urno postavko. Po ministrovih napovedih bodo zaposleni za sobotno delo dodatno plačani, ko bo podpisana panožna kolektivna pogodba za javno upravo.