Odkupne cene mleka sicer ves čas nihajo, a trenutno so najvišje v zadnjih štirih letih, za prihodnje leto pa je napovedana nadaljnja rast. Po podatkih evropske komisije se cene počasi bližajo rekordom iz konca leta 2013, začetka leta 2014. Povprečna cena mleka novembra 2016 je znašala 27,35 centa, novembra 2019 pa 33,84 centa za liter. Tu je potrebno še pojasnilo, da je cena določena za nek povprečen standard v Evropi in slovensko mleko zaradi višje kakovosti dejansko dosega še višjo ceno. Povprečna cena na evropskem trgu je bila v tem mescu 35,02 centa za liter, prvič v zgodovini pa se je zgodilo, da je bilo slovensko mleko dražje kot avstrijsko in nemško. 

V primeru Ljubljanskih mlekarn ta razlika, če se vrnemo na primerjavo cen, pri letni količini odkupa pomeni 13 milijonov evrov. "V letošnjem letu smo v Sloveniji beležili rast odkupnih cen mleka, kar je posledica večjega povpraševanja. Povpraševanje pa ni naraslo toliko zaradi večje domače porabe kot zaradi dejstva, da v nam sosednjih državah (kot sta Hrvaška in Italija) raste povpraševanje, ker nimajo dovolj domače prireje. Če se bo takšna situacija nadaljevala tudi v letu 2020, bo to seveda vplivalo na tržno ceno mleka v Sloveniji," pravijo v Mlekarni Celeia. 

Zakaj je hrvaško mleko cenejše?

Glede na to, da gre za na videz splošen evropski trend, je precej nenavadno, da je hrvaško mleko na policah trgovcev cenejše kot slovensko. Lidl je konec oktobra z akcijo Naše nam paše, spodbujal potrošnike h kupovanju slovenskih izdelkov. Slovensko mleko so prodajali po 79 centov, hkrati pa v akciji hrvaško Vindijo za 59 centov.  "V državah, ki so največje predelovalke mleka (kot npr. Nemčija) cena mleka pada, kar pomeni, da je ponudba mleka, ki ga morajo odkupiti, večja od povpraševanja po mlečnih izdelkih, kar pri velikih industrijskih mlekarnah povzroča viške proizvodov. Da si na domačih trgih ne rušijo cenovne pozicije, te viške proizvodov, po cenah, ki so nižje od ekonomskih, plasirajo v tujino," pravi Tomaž Arh iz Mlekarne Celeia. "Gibanje odkupnih cen mleka ni nič neobičajnega za mlekarstvo. Uvoz mlečnih izdelkov ni problematičen, vendar pa se pojavljajo posamezne akcije, kjer so cene naravnane dumpinško," pa stanje komentirajo v Ljubljanskih mlekarnah.

Slovenski potrošnik je razmeroma dobro ozaveščen, saj so mleko in mlečni izdelki del nacionalne sheme Izbrana kakovost, ki jo promovira država. Da je slovenskim potrošnikom poreklo pomembno, kažejo tudi raziskave, a na terenu, torej v trgovini, odigra cena veliko vlogo. In ravno tu je težava, saj so kupcem na voljo nizkocenovni izdelki vprašljive kakovosti.   

Ljubljanske mlekarne

Slovenija je v prireji mleka samooskrbna oziroma ima dovolj mleka za izvoz. Medtem pa se uvoz mlečnih izdelkov povečuje, v zadnjih 15 letih se je po podatkih kmetijskega inštituta vsaj potrojil. Zlasti zaskrbljujoče je ekološko mleko, kjer smo kot država močno v zaostanku. Eko izdelki so sicer prisotni v obliki kmetijskih butičnih proizvodenj, ki delajo predvsem za lokalno potrošnjo in ne morejo pokriti potreb večjih trgovcev. "Na žalost smo ena od držav, ki ima vse predpogoje za kakovostno ekološko prirejo, a smo pri razvoju te nekoliko zaostali. Temu botrujejo razmeroma obsežni administrativni postopki, ki zlasti v prehodnem obdobju prinašajo obilico dodatnega dela. Kmetje se neradi odločajo zato, nekateri se celo bojijo. Želimo si, da bi lahko odkupili 5 milijonov litrov ekološkega mleka letno do konca leta 2020, a smo trenutno šele nekje pri milijonu litrov," pravijo v Ljubljanskih mlekarnah. 

Foto: Anže Petkovšek Mleko - Ljubljanske mlekarne

"Standardi za pridelavo ekološkega mleka so zahtevni in vplivajo na višjo ceno končnih proizvodov, zato se malo kmetov odloči za takšno pridelavo. Podoben primer so izdelki Zelenih dolin, ki so narejeni izključno iz mleka tistih slovenskih kmetij, ki v postopku prireje ne uporabljajo gensko spremenjene hrane za živali. Tukaj je naša odgovornost, da slovenske potrošnike osvestimo o tem dejstvu na način, da so za to višjo kvaliteto pripravljeni plačati nekaj odstotkov višjo ceno," pa dodaja Arh. 

Zahtevno leto

V Ljubljanskih mlekarnah niso želeli komentirati informacije, da jih bo dvig minimalne plače stal 1,3 milijona evrov, zaradi istega razloga pa podražitve storitev napovedujejo tudi njihovi dobavitelji. Priznavajo pa, da bo leto 2020 velik izziv za vse slovenske mlekarne. Vendarle pa so Ljubljanske v precej boljši kondiciji kot Celeia in Pomurske mlekarne, kjer niso želeli komentirati niti rasti odkupnih cen mleka. "Mlekarna Celeia je podjetje, ki se mora, v okolju v katerem posluje, obnašati tržno. To pomeni, prilagoditi svoje poslovanje na način, da je ekonomsko vzdržno in razvojno naravnano," pa Arh odgovarja na vprašanje, kako bodo preživeli prihodnje leto, glede na to, da bodo letošnje končali z izgubo in so že napovedali odpuščanja.