Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT) je izdal poročilo o kibernetski varnosti za leto 2023, razširjeno s podatki policije in informacijskega pooblaščenca. Obravnavanih je bilo 4.280 incidentov, kar predstavlja štiriodstotni porast glede na leto 2022. Najvišja oškodovanja so povzročile kripto investicijske prevare, največji porast pa je bil zabeležen v kategoriji smishing napadov. Gre za SMS-sporočila, namenjena kraji finančnih podatkov.

"Dolgo časa je veljalo, da morajo biti spletni uporabniki pozorni zgolj na elektronska sporočila, ki od nas terjajo vpis gesel. Lansko leto pa je bil zabeležen velik skok v številu napadov prek SMS-sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (Viber, WhatsApp, Messenger ...)," je zapisano v poročilu SI-CERT. Obravnavali so kar 216 primerov tovrstnih smishing prevar, kar predstavlja skoraj petkratno povečanje v primerjavi z letom 2022.

Cilj smishing napadov so finančni podatki, predvsem številke kreditnih kartic in avtentikacijski podatki za dostop do spletne ali mobilne banke. Slovenska policija je lani tako zabeležila za 3,5 milijona evrov škode zaradi phishing in smishing zlorab v elektronskem bančništvu.

Največji val lažnih SMS-sporočil so zaznali avgusta lani. Telekomunikacijski operaterji so potrdili, da gre za razpošiljanje z naprav s SIM-karticami, kupljenimi v Sloveniji. Policijo je na podlagi predhodnih prijav s strani bank in drugih pridobljenih ugotovitev v Mariboru aretirala štiri romunske državljane.

Slovenska policija je lani zabeležila za 27,5 milijona evrov škode v različnih spletnih prevarah. Od tega okoli 13 milijonov pri investicijskih prevarah.

Foto: SI-CERT spletna bančna prevara Posamezniki so bili torej najbolj izpostavljeni smishing napadom, podjetja pa so bila pogosto tarča direktorske prevare. Po podatkih SI-CERT so lani obravnavali 73 primerov direktorske prevare, kjer je povprečno oškodovanje znašalo 42.000 evrov. Značilen primer direktorske prevare je pošiljanje elektronskega sporočila na naslov računovodstva z zahtevo po nujnem plačilu izmišljene fakture na nek tuj bančni račun, pri čemer gre za zneske v višini nekaj 10.000 evrov. V letu 2023 so napadalci v direktorski prevari začeli uporabljati nov scenarij. Na naslov računovodstva pošljejo lažno sporočilo enega od zaposlenih, da želi nakazilo plače na drug bančni račun.

Po višini povzročene škode izstopa tudi vrivanje v poslovno komunikacijo (t.i. BEC prevara). Slovenska policija je zabeležila 51 primerov vrivanja v poslovno komunikacijo, kar je slovenskim podjetjem skupno povzročilo kar 7,8 milijona evrov škode.

Izjemna organizacija kripto prevarantov

Foto: Profimedia spletna prevara

Številke SI-CERT in policije kažejo, da so kripto investicijske prevare izjemno dobro organiziran in dobičkonosen posel. Ravno v tej kategoriji spletnih prevar je policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode, na SI-CERT pa so zabeležili 150 prijav in rekordno oškodovanje fizične osebe – 140.000 evrov. 

Kripto prevare so vse bolj personalizirane in prilagojene posamezni žrtvi. Torej napadalci žrtev pokličejo po telefonu ali kontaktirajo prek zasebnega sporočila (Viber, Telegram), vzamejo si veliko časa za prepričevanja in pojasnila. Za prepričljivejšo krinko napadalci organizirajo spletne seminarje, snemajo video navodila, upravljajo zaprte podporne skupine.

dezurni@styria-media.si