Država naj obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne financira. To je rešitev, ki jo je glede uresničitve ustavne odločbe izpred treh let, ki zakonodajalcui nalaga, da izenači financiranje jevanega in zasebnega šolstva. Predlagali so jo v DeSUSU, podporo pa takoj napovedali v SMC.
Javno veljavni izobraževalni program je po Zakonu o osnovni šoli razdeljen na obvezni in razširjeni program. V prvega sodijo predmeti, kot so matematika, slovenščina, razredni pouk, šport itd. V drugega pa podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, jutranje varstvo …
Je novela zakona protiustavna?
V zakonodajno-pravni službi DZ so medtem opozorili, da bi bilo lahko sprejetje takega načina financiranja z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, "ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala", sporno. "Če namreč držijo navedbe vabljenih, bo dopolnilo poslabšalo pravni položaj pobudnikov iz odločbe ustavnega sodišča, saj država zdajšnje 85-odstotno sofinanciranje obveznega in razširjenega javnega programa spreminja v 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa in v celoti ukinja 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole," je poudarila predstavnica zakonodajne službe.
Da bodo dobili manj sredstev kot doslej, opozarjajo tudi predstavniki zasebnih osnovnih šol. Po trenutno veljavni zakonodaji zasebni šoli za posameznega učenca pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca v javni šoli.
SDS in NSi obstruirali sejo
Predlog DeSUS je bil z devetimi glasovi za in šestimi proti, sprejet. Takoj po glasovanju so poslanci SDS in NSi sejo obstruirali. Na koncu je bilo potrjeno tudi besedilo predloga novele v celoti, kar pomeni, da bo lahko zdaj o njem na plenarni seji odločal DZ. Še pred glasovanjem o zakonu kot celoti je sicer poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj nasprotuje temu, da zakon zasebnim osnovnim šolam več jemlje kot jim daje.
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič se še pred sejo odbora o tem, ali dopolnilo DeSUS po njenem izpolnjuje ustavno odločbo, ni konkretno izrekla. Iz kabineta predsednika DZ Milana Brgleza so po seji odbora za STA sporočili, da Brglez zaradi službene odsotnosti ne pozna dogajanja na odboru. "Ne glede na to pa predsednik DZ Milan Brglez sporoča, da sam ne bo nikoli podprl kateregakoli zakona, ki bi bil protiustaven ali bi nasprotoval odločitvam ustavnega sodišča," so zapisali.