Komisija državnega zbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ bi morala danes z obravnavo
revizijskih poročil o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske
odškodninske družbe (Sod) pri prodaji Mercatorja nadaljevati že jeseni 2005 začeto obravnavo. Ker
se predstavniki skladov seje tudi tokrat niso udeležili, jo je predsednik komisije
Milan Petek (LDS) prekinil.
Petek je zatrdil, da je bilo
Toplakovo in
Pogačnikovo opravičilo mogoče sprejeti, saj spremljata predsednika vlade
Janeza Janšo na obisku na Kitajskem. Bi pa lahko svojo odsotnost napovedala
in komisija bi sejo sklicala kak drug dan. Petek se je sicer ob tem vprašal, ali Toplak na
Kitajskem
"že ne razdaja milijarde evrov, ki jo bo Kad pridobil z lastninjenjem Zavarovalnice
Triglav." Ob tem je spomnil, da je premierja že na prejšnji seji pozval, naj zagotovi
navzočnost predstavnikov Kada in Soda. Vlada komisiji ni odgovorila, kar kaže na ignoranco
predsednika vlade in podcenjevanje vloge komisije, je prepričan Petek.
Klinar: Nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti
Komisija je v zvezi z domnevno spornimi prodajami deležev Kada in Soda v 83 gospodarskih družbah zaslišala nekdanjo predsednico nadzornega odbora Soda Rino Klinar . Ta je pojasnila, da se odbor v obdobju njenih mandatov ni ukvarjal z dejanskimi prodajami, med njimi Pivovarne Union, Mercatorja in Leka, saj je o prodajah odločal upravni odbor. Nadzorni odbor je po besedah Klinarjeve dvakrat na leto obravnaval poročila vodstva Soda. "Z dejanskimi prodajami smo bili seznanjeni post festum. Na osnovi našega poizvedovanja ni bilo razlogov, da bi lahko ugotovili, da je bilo kaj izvedeno mimo predpisov," je zatrdila Klinarjeva.
Član komisije Kristjan Janc (SLS) je sicer podvomil v pričanje Klinarjeve, da kot predsednica nadzornega odbora ni nikoli z nikomer govorila o dejanskih prodajah, predsednik komisije Branko Marinič (SDS) pa je poudaril, da je Sod v času mandata Klinarjeve odprodal deleže v kar tisoč podjetjih, in dodal, da je ob nastopu vlade leta 2004 zijala 250 milijard tolarjev velika denacionalizacijska luknja. Ob tej številki je po Mariničevih besedah težko govoriti o gospodarnosti Soda, nad katero naj bi bdel nadzorni odbor.