"Prijavljanje se je stoodstotno povečalo," nam potrdi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. "Tudi narava teh prijav je bistveno bolj nervozna, brezkompromisna, tudi žaljiva v smislu: 'Mi, davkoplačevalci, vas hranimo, vi pa ničesar ne naredite'," opisuje prvi delovni inšpektor v državi in dodaja, da so bile take grožnje pred leti izjemno redke, danes pa ne več.
"Splošno nezadovoljstvo je na različnih področjih, in to je samo seštevek," meni. "Skoraj vsak drugi prijavitelj pravi, da bo poklical medije, če zadeve ne bomo uredili. Ne navajajo več samo domnevnih nepravilnosti, ampak zelo ilustrirajo ravnanje svojega delodajalca ali pa države, ki se po njihovem mnenju odzove prepočasi. Vsak potem to sporoči tudi na sedem naslovov – varuhu, protikorupcijski komisiji, ministrstvom ... –, ti pa zahtevajo, naj jim o tem poročamo," razloži inšpektor.
Na delovni inšpektorat še vedno dobijo največ prijav, povezanih z izplačilom plač in regresa za letni dopust, odpovedjo pogodb o zaposlitvi ter delovnim časom. Vse več je tudi uporabnih prijav, ocenjuje Brezovar: "Ker je kršitev toliko več. V vsaki je tudi nekaj resnice; redko se zgodi, da gremo pogledat in ne najdemo ničesar. Edino, kar se zgodi, je, da naletimo na primer, ki ni v naši pristojnosti."
Poskok zaradi volitev
Dvojno porcijo pobud za revizijo so lani dobili tudi na računskem sodišču (RčS). "Pred vsakimi volitvami se delež anonimnih pobud poveča. Največ se jih nanaša na nepravilno porabo javnih sredstev v lokalnih skupnostih," odgovarja Nina Furman z RčS. Več anonimnih prijav opažajo tudi na policiji; ljudje jih največkrat obveščajo o preprodaji, predelavi in uživanju mamil, premoženjskih deliktih ter korupciji.
"Na anonimni telefon kličejo tudi taki, ki ne želijo dati prijave, ampak v telefon kričijo ali molčijo, nekateri pa večkrat ponavljajo eno in isto prijavo," ugotavljajo na davkariji, kjer je število prijav poskočilo za petino.
Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika Stojana Glavača so enkrat celo dobili ponudbo, ko je prijavitelj predlagal, da bi mu v zameno za prijavo in dokaze dali denar.
Poštenje ali zamere?
In kateri so razlogi za vse več prijav? "Vzroke lahko iščemo po eni strani v večji seznanjenosti ljudi s tovrstnimi mehanizmi, po drugi pa v frustracijah, povezanih s krizo," pravi sociolog Matej Makarovič.
Po njegovem mnenju "lahko samo ugibamo, koliko so tovrstne prijave motivirane z občutkom za poštenje in pravni red ter koliko z osebnimi zamerami in nevoščljivostjo".
Hudobija na delu
Manj kot včasih pa ljudje tožarijo zdravstveni zavarovalnici, da nekdo izkorišča bolniški dopust. "Tega je, tako čez palec, za 30 ali 40 odstotkov manj. Upadati je začelo v recesiji, ker imajo ljudje sami s sabo dovolj dela," ocenjuje Aleksander Jelenc, ki nadzira bolniške dopuste.
Tiste prijave, ki jih dobi, pa, kot pravi, bolj izvirajo iz hudobije. "Enkrat nam je prijavitelj poslal kar fotografijo soseda, ki je bil na bolniškem dopustu, kako izkopava mejnik. Potem smo ugotovili, da je prestavljal mejnik od prijavitelja," situacijo oriše Jelenc in pojasni, da je bilo v ozadju kršitve bolniškega staleža pravzaprav maščevanje, bolniški dopust pa zgolj priložnost za naznanitev.