Na večerni seji so ljubljanski študentski poslanci potrdili še dodatna sredstva za delovanje Zavoda Socialni inkubator Študentski kampus, čez katerega si želi država do leta 2019 zgradi železniško progo oziroma tako imenovani Tivolski lok.

V skladu z novo sprejetim pravilnikom se naj bi tako 9,8 odstotka vseh prihodkov iz študentskega dela namenilo za delovanje tega kampusa. V to pa seveda niso všteti stroški, ki jih je ŠOU že namenil za obnovo stavb na zemljišču, ki ga država v skladu s sklepom o pripravi državnega prostorskega načrta, želi odkupiti že naslednje leto.

Spremembam so nasprotovali le v študentski skupini Iskra, kjer Študentski kampus opisujejo kot prostor za zaposlovanje nekdanjih študentskih fukcionarjev: "Plače vseh ostajajo
neznanka, saj jih vodstvo zaradi "varovanja poslovnih skrivnosti” ne želi razkriti. Zavod tudi ne želi poslancev seznanjati s samim poslovanjem, tako da ni znano za kaj in na kakšen način je bilo v preteklem letu porabljenih 118.000 evrov in kako bo letos porabljenih skupno okoli 400.000 evrov."

Načrt, kam z odškodnino …

Čeprav je lokacija Tivolskega loka znana že dlje časa, so študentski funkcionarji ob začetku 1,8milijonske prenove zatrjevali, da železnice še dolgo tu ne bo. Tudi na zadnji seji je tako predsednik Rok Likovič navedel, da odkupov zemljišč naj ne bi bilo pred letom 2019, vendar je študentski zbor direktorju Andreju Klasincu naročil, naj opravi oceno odškodnine posameznih različic poteka morebitne železniške proge in pripravi načrt, kako bodo odškodnino porabili. "Tako bodo lahko na eni od naslednjih sej predebatirali različne možnosti, kot so razširitev Kampusa na druge zgradbe v bližini oziroma preselitev nekaterih prostorov na drug konec Ljubljane," so v ŠOU v Ljubljani zapisali v sporočilu za javnost po končani seji.

Kako bi lahko študentska organizacija z zemljiščem še nekaj zaslužila?

Kot smo že pisali, je ŠOUL za prostor kampusa plačal štirikrat več kot prejšnji kupec, a bi zgolj ob prodaji zemljišča državi po stari oceni Geodetske uprave RS - pred obnovo stavb - zanj še vedno dobili 1,8 milijona evra več kot so za zemljišče med Tivolsko in Celovško odšteli sami.

Za nekaj manj kot 5.500 kvadratnih metrov - ki je skupaj z objekti po oceni geodetske uprave vredno okoli tri milijone evrov - je ljubljanska študentska organizacija po treh cenitvah leta 2014 plačala 1,2 milijona evrov oziroma na podlagi menjalno-prodajne pogodbe plačala 490.000 evrov in prodajalcem v zameno preostalega zneska dodali še prostore na Beethovnovi ulici in Boršnikovem trgu v skupni izmeri 500 kvadratnih metrov.

A še bolj nenavadno je, da so zemljišče kupili od podjetja Replika Invest, znotraj katerega je deloval tudi nekdanji funkcionar študentske organizacije Benjamin Leskovec. Prav Repliko Invest, ki je omenjeno zemljišče kupila na dražbi kupila za vsega 350.000 evrov, pa ga je kasneje za štirikrat več prodala ŠOUL. Klasinc je sicer zanikal, da bi Leskovca osebno poznal. Na očitke, da ljubljanski ŠOU z Leskovcem posluje nenavadno veliko pa, da "se v Sloveniji vsi poznamo".

V skladu z zakonom o medijih objavljamo popravek Študentske organizacije v Ljubljani

V članku "ŠOU požegnal še več denarja za kampus, ki ga bo povozila železnica" avtorja B. E.,  z dne 19. 2. 2016, je navedeno, da se je na 26. redni seji Študentskega zbora, ko so študentski poslanci odločali o spremembah nekaterih aktov ŠOU v Ljubljani, “prag za večino odločitev /…/ povišal na dve tretjini”. Navedeno ne drži, saj se prag za večino odločitev ni spremenil. Dvotretjinska večina je po novem potrebna zgolj za sprejemanje Pravilnika o finančnem načrtu, spremembe aktov o ustanovitvi zavodov ŠOU družine, imenovanje in razrešitev direktorja ter izvolitev predsedstva. V članku je tudi zapisano, da poslanci “zaradi vložitve amandmaja niso potrdili spremembe ŠOUL v pravno osebo javnega prava”. Omenjene spremembe sploh ni bilo med predlogi, ki jih je Študentski zbor obravnaval, zato je navedena trditev nesmiselna in posledično neresnična. Na 1. branju je bilo predlagano, da se v Statutu ŠOU v Ljubljani zapiše, da je ŠOU v Ljubljani pravna oseba zasebnega prava, kakor narekuje tudi Študentska ustava - ta študentske organizacije univerz namreč definira kot pravne osebe zasebnega prava. Vendar pa je bil na 2. amandmaju s strani predlagateljev vložen amandma, zaradi česar se je v Statut zapisalo, da je ŠOU v Ljubljani pravna oseba sui generis.

Maja Burja
Resor za komuniciranje in razvoj
ŠOU v Ljubljani