Gre sicer za zgodbo z dolgo brado. Soseda sta okrog leta 1950 zgradila dvojček, skupna stena je bila pol na eni in pol na drugi parceli. Potem je sosed leta 1972 na črno (gradbena inšpekcija je odločbo izdala leta 2015) zgradil še eno nadstropje in prizidek, naš bralec pa je svoj del dvojčka leta 2015 porušil, tako da v skupno steno ni posegal, in želel zgraditi novo stavbo.

A tu se je zapletlo. Ker bi bila nekoliko večja od polovice dvojčka, ki ga je pred leti podrl, je upravna enota odločila, da ne gre za nadomestno gradnjo in zahtevala štirimetrski odmik od meje, na kateri že stoji njegova oziroma skupna stena nekdanjega dvojčka. Sosed pa je v manj kot petih mesecih dobil gradbeno dovoljenje za objekt daljšega obstoja, čeprav je ena stena na sosedovem.

• Več o legalizaciji objektov, zgrajenih pred letom 1998, lahko preberete tukaj. 

"Na to steno, katere pol stoji tudi na sosedovem, je sezidano še eno nadstropje. Če je stena skupna, tega ne bi smel narediti brez soglasja, če je polovica sosedove, pa je zidal na tujem zemljišču, kar je nedopustno. Mene je presenetilo, da je upravna enota izdala dovoljenje, saj celotno nadstropje stoji na steni, ki je na zemljišču moje stranke in last moje stranke, poleg tega pa še fasada in del strehe. Da lahko dobiš gradbeno dovoljenje, je treba izkazati pravico graditi, to pa pomeni, da si lastnik zemljišča ali pa da imaš pogodbo, da lahko gradiš," nam je povedala bralčeva odvetnica, ki pa ni želela biti imenovana.

"Gradbeni zakon za izdajo gradbenega dovoljenja zahteva dokazilo o pravici graditi in v primeru solastnine je to soglasje solastnika," pa pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. 

Na izdano gradbeno dovoljenje so se pritožili, bo pa na odločitev treba še nekaj časa počakati. Dovoljenje bi sicer razen iz vsebinskih razlogov padlo tudi zaradi procesnih. "Sosed je dal neko izjavo, da ni, ki jo je upravna enota sprejela, mi pa je sploh nismo videli in se do nje nismo mogli opredeliti," opozarja odvetnica. 

Ni ok, če je stena skupna ali pa če je pol pol

"Ali je stena skupna ali je pol last enega in pol drugega je dobro vprašanje. Nedavno sem brala sodbo v primeru, ko sta se soseda dogovorila, da bo ena stena objekta skupna. Sodišče je odločilo, da je lahko v solasti samo objekt, ne pa ena stena objekta. Po tej analogiji je polovica nekdanje skupne stene last moje stranke," meni odvetnica. Enako je v izdanem gradbenem dovoljenju stališče upravne enote. "Rušenje se je izvedlo na način, da ni bilo posegov v skupno nosilno steno, kar pomeni, a je del vmesne stene … v lasti stranskega udeleženca. To je torej njegova stena ..." so zapisali v izdanem dovoljenju.

Bralec opozarja, da dograjeno nadstropje stoji tudi na njegovi steni in ne le na sosedovi. Poleg tega ni jasno, zakaj je upravna enota zahtevala odmik novogradnje od njegove lastne stene, ki že stoji na meji. A bralec je imel srečo, saj je občina v času, ko se je trudil pridobiti gradeno dovljenje, spremenila Občinski prostorski načrt, ki po novem omogoča gradnjo na meji, tako da zdaj že ima pravnomočno gradbeno dovoljenje.

janez.zalaznik@zurnal24.si