Soros je sicer pristaš reševanja gospodarstva s pomočjo spodbujanja z javnimi sredstvi. Pri tem vidi kot možnost tudi nadaljnjo pomoč Nemčije prezadolženim državam. Kritike Nemcev, da njihova država že preveč vlaga v reševanje evrske krize, pa zavrača, saj je bila prav Nemčija tista, ki je med prvimi kršila pravila evrskega območja. Hkrati pa tudi Soros vseeno opozarja, da je Grčija najhuje zlorabila ugodnosti članstva v Evropski uniji, obenem pa jim je šlo narobe vse, kar je narobe moglo iti. Soros ob tem pohvali nekdanjega grškega premierja, ki da se je trudil stvari izboljšati, a mu ni uspelo. Na drugi strani navaja še Španijo, ki je imela ob začetku krize nižji relativni dolg od Nemčije.

Soros kritizira Nemčijo, ki je napačno pristopila k reševanju težav, na primer Grčije in Italije. Pravi, da zdaj niso politiki teh dveh držav največji problem, pač pa so največji problem visoke, kazenske obresti. Nemčija je namreč Grčiji pomagala s posojili, a s tako visokimi obrestmi, da se je ob njihovem odplačevanju Grčija pogreznila v stanje, iz katerega skoraj ni rešitve.

Na vprašanje novinarjev Spiegla, ali ne bi s posojanjem po nizkih obrestnih merah ponavljali istih napak, zaradi katerih je do krize prišlo, Soros odgovarja negativno. Meni, da bi morali situacijo primerjati z avtomobilom, ki zdrsi po spolzki površini: Najprej je potrebno krmilo v avtomobilu obrniti v smer drsenja, šele nato, ko se znova pridobi oblast nad vozilom, se lahko smer vožnje popravi. Po Sorosovem mnenju smo v krizo leta 2008 padli po 25 letih gospodarske rasti; po zlomu na finančnih trgih je slednje morala pri življenju vzdrževati pomoč države. Ta pomoč se bo morala še nadaljevati, saj gre za neposredno posledico krize izpred treh, štirih let, in za ponovno kontrolo pri drsenju bo potrebnega še več denarja. "Šele nato bomo lahko spremenili smer," je prepričan Georg Soros. V nasprotnem primeru bomo ponovili napako, ki je Ameriko potisnila v veliko krizo leta 1929. "Tega Angela Merkel preprosto ne razume," pravi Soros.

"Sem upokojen in ne upravljam več sam s svojim premoženjem. A mislim, da najbrž bolje od mnogih, ki so za to zadolženi, razumem finančni sistem. Kot državljan se torej čutim dolžnega, da jim pomagam z nasveti," za Spiegel pojasnjuje Soros, ki s tem tudi zanika namige, da bi nasvete za "poceni denar" delil iz lastnih dobičkonosnih vzgibov.

Soros je prepričan, da je za evropsko finančno krizo kriva in odgovorna predvsem Evropa sama, znotraj nje pa najbolj Nemčija. Problematično se mu zdi, da močno zadolžene evropske države, ki imajo evro, ne morejo vplivati na to valuto. Situacijo vidi tako, kot da bi bile zadolžene države tretjega sveta – podobno, kot so bile južnoameriške države v 80. letih zadolžene v ameriških dolarjih.

Soros sicer razume in na nek način podpira proteste Američanov in nato Evropejcev, ki so z gibanji "okupacij" borznih predelov opozarjali na nepravičen sistem. Najbolj se mu zdi problematično, da finančni investitorji v dobrih časih svojih dobičkov ne delijo z ostalimi, ko pa jim gre slabo, jih država z davkoplačevalskim denarjem rešuje pred propadom. Zato se Soros tudi strinja z možnostjo višjih obdavčitev bogatejših in ne podpira ameriških republikancev, ki bi ga želeli obvarovati pred plačevanjem visokih davkov.

Ker sebe vidi kot altruističnega milijarderja, ki želi dobro tako Ameriki kot Evropi, še vedno upa, da bo tudi Angelo Merkel in Nemčijo prepričal v napačnost smeri, v katero vodijo Evropo. Soros v intervjuju za Spiegel verjame, da so Nemci odprti za razumne razlage.