Predsednik države Danilo Türk bo poslancem v potrditev verjetno podal svoj predlog za ustavno sodnico, to je za vrhovno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki je ni bilo med šestimi prijavljenimi. Dvainpetdesetletna doktorica prava že tretje leto razsoja na gospodarskem oddelku vrhovnega sodišča.

Živi z odvetnikoma

Jadek Pensovo so leta 2007, leto, preden je postala vrhovna sodnica, in isto leto, ko je končala doktorski študij, poslanci že zavrnili kot kandidatko tedanjega predsednika Janeza Drnovška za ustavno sodnico.

V javno dostopnem življenjepisu, kjer tega ne omenja, pa navaja, da je poročena z leto starejšim odvetnikom Pavletom Penso. Pri njem je kot odvetniška kandidatka zaposlena tudi njuna 26-letna hči.

“Zaupajmo sodstvu”

Jadek Pensova je od leta 1995, ko je postala sodnica, dve leti sodila na gospodarskem oddelku ljubljanskega sodišča, kjer stranke zastopa tudi njen mož, strokovnjak za prevzeme, združitve in finančno pravo.

Zakonca Pensa pa nista edina, ki nastopata na nasprotnih bregovih. Zakon sodnikom nalaga, da ne smejo razsojati v zadevah, kjer stranke zastopa njihov sorodnik.

Zato predsednica sodniškega društva Janja Roblek ne dvomi, da se sodniki zavedajo, kje so meje, ter da razsojajo zgolj na podlagi ustave, zakonov in dokazov in ne družinskih povezav.

Dodaja: “Stranka, ki dvomi o nepristranskosti, lahko zahteva, da se sodnik, ki mu sodi, izloči. Sodniki znamo ločiti, kaj je službeno in kaj zasebno.”

Pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki je bil kot sodnik sodelavec ženi Mojci Zalar Kocjančič, pa bolj skrbijo prijateljske povezave, ki bi jih posamezniki izkoristili v sodnih postopkih:

“Večji problem kot zakonska zveza med udeleženci sodnih postopkov so lahko razmerja med posameznimi osebami, ki niso splošno znana, če se ne upoštevajo etična načela.”

Pravnik Miro Cerar meni, da je takih sorodstvenih povezav pri nas veliko, in ocenjuje, da “če bi prišlo do neposrednega stika in bi recimo njen mož vlagal ustavno pritožbo, bi se ta sodnica izločila”.