V Inštitutu 8. marec so v DZ vložili predloga zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, s katerima želijo vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila. Da bo predlog zakona obravnavan v DZ, morajo zbrati vsaj 5000 overjenih podpisov ljudi, zbirati naj bi jih začeli septembra. Podpise bodo zbirali v okviru kampanje Za otroke gre, ki so jo označili za najlepšo kampanjo na svetu.

"Eden od razlogov za takšno odločitev je, da more biti osnovnošolsko izobraževanje skladno z zakonodajo brezplačno," je pred vložitvijo predlogov zakonov v DZ poudarila Mojca Lukan z inštituta. V inštitutu so po besedah direktorice Nike Kovač razmišljali, če bi uvedbo brezplačnih kosil predlagali zgolj za otroke iz socialno ogroženih družin, ali jih vzpostavili kot pravico za vse. Odločili so se za drugo možnost. "Ker se nam zdi pomembno, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in modelu nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih - ta pripadajo vsem, ne glede na višino plače," je dejala.

Enak predlog SDS je bil populizem 

Predlog spremenjenega zakona o šolski prehrani, ki predvideva uvedbo brezplačnih kosil in subvencioniranih malic za osnovnošolce in dijake, je junija v DZ vložila poslanska skupina SDS, a so poslanci 1. julija predlog na izredni seji v prvi obravnavi zavrnili s 26 glasovi za, 51 proti in tremi vzdržanimi glasovi.

Predlog novele bi prinesel brezplačna kosila in 50-odstotno subvencionirane malice za vse učence in dijake, sredstva pa bi zagotovili iz državnega proračuna. Ob ceni malice v višini 0,9 evra in kosila 3,5 evra bi ob polnem subvencioniranju kosila in polovičnem subvencioniranju malic država za prehrano šolarjev letno dodatno namenila nekaj manj kot 142 milijonov evrov. Sedaj se za ta namen porabi 46 milijonov evrov. V Inštitutu 8. marec plačevanja malice sicer niso omenjali. 

V SD so takrat menili, da bi bilo bolj primerno, če bi predlog za brezplačno prehrano v šolah pripravilo pristojno ministrstvo in bi ga po predhodni široki javni razpravi z vsemi zainteresiranimi deležniki poslalo v obravnavo v DZ. Levica je ocenila, da je predlog populističen. V inštitutu so predlog zakona poslancev SDS sicer ocenili kot tehnično slabega, je danes pojasnila Kovač. 

Subvencija odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo

Otroci iz socialno ogroženih družin imajo brezplačno malico in kosilo že zdaj. Po trenutno veljavni zakonodaji se lahko subvencija prehrane dodeli učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico. Pridobitev subvencije za šolsko prehrano je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družini.

Brezplačna malica za učence osnovnih šol pripada družinam, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 591,22 evra. Pri tričlanski družini to pomeni, da starša skupaj zaslužita 1.773 evrov (ali vsak 887 evrov), kar pomeni, da ne smeta zaslužiti kaj dosti več od minimalne plače. Pri štiričlanskih družinah je meja mesečnih dohodkov za pridobitev subvencije 2.364 evrov, kar je 1182 evra na starša. 

Pri subvencioniranih kosilih v osnovnih šolah je meja povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družinski skupnosti določena pri 401,58 evrih. V tričlanskih družinah to pomeni, da posamezen starš zasluži največ 702 evra, kar je pod minimalno plačo, oziroma pri štiričlanski do 802 evra. 

Višina subvencije malice za dijake je razdeljena v tri kategorije glede na dohodek v družini.

Subvencija malice v višini 100 odstotkov pripada dijakom iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 468,50 evra. V višini 70 odstotkov vrednosti malice se lahko ta subvencionira dijakom iz skupnosti s povprečnim mesečnim dohodkom med 468,51 do 591,22 evra, 40 odstotkov pa za kategorijo dohodkov med 591,23 do 713,91 evra.

Do 40-odstotno subvencionirane malice so tako še upravičeni dijaki iz tričlanske družine, kjer starša zaslužita vsak do 1.070 evra oziroma v štiričlanskih družinah do 1.428 evra.

Brezplačna kosila za vse učence in dijake so obljubljena v programu strank SD, Levica, obljuba pa je bila zapisana tudi v koalicijsko pogodbo.

 Za subvencije prehrane šolarjev se letno nameni 46 milijonov evrov sredstev. 

Za vložitev predlogov zakonov so se odločili zaradi rezultatov ankete, ki so jo izvedli pred kratkim, je pojasnila Maja Koražija z inštituta. V njej so ljudi spraševali, kako se soočajo z vedno višjimi cenami goriva, hrane, najemnin, elektrike in drugih dobrin. "Veliko ljudi je pisalo, kako so še bolj potisnjeni v revščino," je izpostavila.

Izkušnjo otrok iz materialno šibkejših družin v osnovnih šolah je predstavila Tanja Matijašević, ki ima tudi sama izkušnjo življenja v družini, ki se je zaradi finančne stiske težko prebijala iz meseca v mesec. "Kot otrok ne razumeš, zakaj si drugačen, ne razumeš, zakaj imajo nekateri otroci stvari, ki jih tebi starši ne morejo nuditi," je dejala in spomnila, da je brezplačna osnovna šola pravica vseh otrok. Meni, da v to pravico spada tudi brezplačna šolska prehrana.

dezurni@styria-media.si