Zakon o šolski prehrani zahteva, da se pri organizaciji šolske prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V njih so med drugim merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinski normativi in način priprave šolske prehrane.

Za nadzor, ki se mu uradno ne reče nadzor, ampak strokovno spremljanje skladnosti šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami, je pristojen NIJZ. Zanimalo nas je, koliko teh strokovnih spremljanj so izvedli v zadnjih treh letih in na katerih osnovnih šolah ter kaj so ugotovili.

Za poslabšanje kriva tudi epidemija

"Ker je v bila letih 2020 in 2021 razglašena epidemija Covid-19 je strokovna skupina za šolsko prehrano na NIJZ na predlog higiensko-epidemiološke službe na NIJZ sprejela odločitev, da zaradi drugih prioritet na področju javnega zdravja in z namenom nemotenega izvajanja higienskih ukrepov za zajezitev širjenja SARS-CoV-2 virusa v vzgojno-izobraževalnih zavodih začasno prekine izvajane strokovnega spremljanja oziroma ga izvaja v omejenem obsegu. Sprejet je bil tudi sklep, da se koncept spremljanja šolske prehrane prilagodi takratnim epidemiološkim razmeram in se (vsaj dokler se epidemiološke razmere ne izboljšajo oz. ne prekliče epidemija) izvaja na daljavo," so nam uvodoma pojasnili.

V tem obdobju so opravili 40 pregledov zavodov, od tega so bile v 33 primerih obravnavane osnovne šole. Vsem matičnih osnovnih šol je letos 462. Ne vemo sicer, ali so pri odgovoru upoštevali obdobje dveh ali treh let, ampak tudi če je bilo toliko pregledov opravljenih v dveh letih, pride s takim tempom osnovna šola na vrsto za pregled enkrat v 28 letih.

"Zaradi izvajanja higienskih ukrepov za zajezitev širjenja SARS-CoV-2 virusa so zavodi prehranska priporočila pri ponudbi obrokov na splošno težje zagotavljali. V povezavi s tem so zavodi pogosteje naročali predpakirane živilske izdelke z manj ugodno prehransko sestavo. Namesto te slabe prakse smo zavodom svetovali, da oblikujejo preprostejše jedilnike, ki bodo še vedno sledili cilju uravnotežene in varovalne prehrane. Zavodi so imeli tudi težave s porcioniranjem in razdeljevanjem hrane ter z vzdrževanjem priporočenega režima prehrane. Zaradi poostrenih higienskih ukrepov prehranske ponudbe v zavodih ni bilo mogoče izvajati v ustaljenih časovnih okvirjih in v zato namenjenih prostorih. Na splošno tudi ugotavljamo, da so bili učenci do neke mere prikrajšani za določene spremljevalne vzgojno-izobraževalne vsebine o zdravi prehrani. Nekaj šol je tudi poročalo, da so dobavitelji zmanjšali nabor živil in napovedovali povišanje cen živil," so na NIJZ ugotovili pri strokovnem spremljanju šolske prehrane.

Dodali so še, da so v času epidemije izvajali tudi individualno svetovanje zavodom, ki so iskali tovrstno pomoč.

Pristojen je inšpektorat, ki pa hkrati ni pristojen

"Strokovno spremljanje prehrane v zavodih ni nadzor, ki ga izvajajo za to pooblaščeni uradni organi, ampak je oblika strokovne podpore vzgojno-izobraževalnim zavodom pri uresničevanju prehranskih smernic v praksi. Kot pravilno navajate, strokovna skupina za šolsko prehrano lahko na pobudo Inšpektorat RS za šolstvo in šport opravi strokovno spremljanje in Inšpektorat z ugotovitvami tudi seznani. Predlagamo, da vprašanja v zvezi s to zadevo naslovite na omenjeni inšpektorat," so še poudarili na NIJZ.

"Inšpektorat ne prejema pogosto prijav na temo šolske prehrane (okrog 20 od leta 2020). Najpogosteje se prijave nanašajo na domnevne nepravilnosti v sestavi jedilnikov, kar pa ni v nadzorstveni pristojnosti šolske inšpekcije in s tem tudi ne sankcioniranje v primeru neskladij, ampak navedeno preverja v okviru strokovnega spremljanja NIJZ," pa so nam pojasnili na inšpektoratu za šolstvo.

"V obdobju zadnjih dveh let je inšpektorat podal 3 pisne predloge NIJZ za strokovno spremljanje, pri čemer pa poudarjamo, da velikokrat že v predhodnem preverjanju pri NIJZ ugotavljamo, da je strokovna spremljava že opravljena," so še dodali.

Globe za nespoštovanje smernic zdrave prehrane pa v zakonu nismo našli.

Takšne so globe zaradi šolske prehrane

Šola in odgovorna oseba šole dobita globo, če šola: 

- ne organizira malice, v letnem delovnem načrtu ne opredeli vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano, in dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (tretji in sedmi odstavek 4. člena),

- ne upošteva določene cene za malico (peti odstavek 4. člena),

- dovoli namestitev prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače v nasprotju z osmim in devetim odstavkom 4. člena tega zakona,

- z zunanjim izvajalcem sklene pogodbo brez ustreznega soglasja (tretji odstavek 5. člena),

- ne vodi evidence prijavljenih na šolsko prehrano (prvi odstavek 17. člena),

- v zahtevku za izplačilo sredstev navaja neresnične podatke (18. člen).

Globa znaša od 500 do 1000 evrov za ravnatelja in od tisoč do dva tisoč evrov za šolo.

Ravnatelju po zakonu o šolski prehrani grozi od sto do dvesto evrov globe še, če

- ne pripravi predloga pravil šolske prehrane (tretji odstavek 6. člena),

- ne izvaja notranjega spremljanja (19. člen),

- ne preverja izpolnjevanja dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca in ga ne opozarja na nepravilnosti ter ne zahteva, da nepravilnosti odpravi (21. člen).

janez.zalaznik@styria-media.si