Javno pismo so podpisniki poslali simbolično ob koncu šolskega leta, ki je bilo zaznamovano z, po njihovem mnenju, drastičnimi in nesorazmernimi kriznimi ukrepi v šolstvu. Podpisniki so se zavzeli za izvedbo neodvisne raziskave, s katero bi odkrili dejanski obseg negativnih vplivov med mladimi, od predšolskih otrok do študentov, ki so jih povzročili ukrepi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pod vodstvom dr. Simone Kustec. 

Sedanjega ministra dr. Igorja Papiča so zaprosili, da pri oblikovanju prihajajočih ukrepov upošteva tudi ekspertizo nevladnih organizacij in civilnih pobud, v katerih so poleg šolnikov zbrani različni strokovnjaki in navsezadnje starši, ki skupaj z otroki in šolo predstavljajo nedeljiv pedagoški trikotnik.

Slovenija "Ko držimo skupaj, lahko premagamo vse ovire"

"Z grobimi posegi v naše pedagoško delo smo bili prepuščeni na milost in nemilost Ministrstvu za zdravje, ki za naše delo ni pristojno, in se brez uspeha obračali na naš matični resor, da bi dobili relevantne informacije, pomoč in usmeritve," je zapisano v odprtem pismu.

"S posegi, kot so bili zapiranje otrok in mladih v en prostor za nekaj ur (t. i. mehurčki), nošenje mask, samotestiranje, nenehne izolacije, hibridni pouk in šolanje na daljavo, je bilo učencem in dijakom onemogočeno učinkovito učenje ter kolikor toliko zdrav osebnostni razvoj. Njihovim učiteljem je bilo okrnjeno poučevanje na način, ki je otrokom in mladim blizu, učiteljem pa omogoča strokovno rast in zadovoljstvo ob opazovanju zadovoljnih učencev in dijakov. Otrokom in mladim je bila kršena njihova temeljna pravica: varno učno okolje. Po opažanju pedagogov in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju lahko zatrdimo, da so posegi v naše delo pustili najmanj štiri posledice na otrocih in mladih," še piše v pismu.

"Motiviranost učencev in dijakov je v nepredvidljivem učnem okolju (zaradi ukrepov) mnogo manjša, kar se kaže v njihovem slabšem znanju, spretnostih in veščinah. Slednji dve kompetenci smo učencem in dijakom odvzeli z odsotnostjo kabinetnega pouka ter tako osiromašili mnoge učne predmete (gospodinjstvo, tehnika, fizika, kemija, strokovni predmeti v srednjih šolah ...), pri katerih sta ključnega pomena za razumevanje učne snovi. Gibalna sposobnost otrok in mladih je po odprtju osnovnih šol, ki so bile v času epidemije covida-19 večinoma zaprte, slaba, kažejo delni rezultati meritev športnovzgojnega kartona. Vodja sistema Gregor Starc politiko poziva k takojšnjemu ukrepanju, saj slabše gibalne sposobnosti vplivajo tudi na zdravje otrok in mladih in njihovo sposobnost sledenja učni snovi. Pri učencih in dijakih opažamo šibko psihično stanje. To se kaže v nesamozavesti, strahu pred javnim ustnim ocenjevanjem v oddelku, apatičnosti, osamljenosti, potrebi po nenehnem dokazovanju, agresivnem vedenju, odvisnosti od elektronskih naprav in celo v poskusih samomora. Tudi poročila pedopsihiatrov s terena kažejo enako sliko: drastično poslabšanje psihičnega zdravja med mladimi," so opisani problemi mladine.

Foto: Profimedia šola covid-19 koronavirus epidemija

"Zapiranje otrok in mladostnikov v en prostor za nekaj ur oz. v lastne domove je pustilo posledice tudi v njihovem socialnem vedenju. Več je nesoglasji in prepirov ter manj sodelovanja. Številni otroci in mladi s posebnimi potrebami so v času izolacije ostali brez ustreznih obravnav specialnih pedagogov, logopedov in drugih strokovnih delavcev ter tako nazadovali v razvoju. Zaostanek med njimi in sovrstniki se je povečal in se s sedanjim običajnim delom najverjetneje nikoli ne bo bistveno zmanjšal. Kriza je v zadnjih dobrih dveh letih naplavila vse slabosti šolskega sistema. Ugrizniti v to kislo jabolko pomeni omogočiti otrokom in mladim, da postanejo ustvarjalni odrasli in prispevajo skupnosti in družbi veliko več, kot bodo to premogle generacije, ki se ta trenutek izobražujejo," so našteli še nekaj težav.

"Podpisniki tega pisma si želimo v šolskem letu 2022/23 izvedeti več o vplivu epidemične krize na motivacijo, znanje, psihofizično stanje in socialno vedenje učencev ter dijakov. Zato menimo, da bi bila koristna in nujna raziskava na to temo. Izpeljali bi jo neodvisni strokovnjaki s področja pedagogike, psihologije, sociologije in športa, v sodelovanju z učitelji, zaposlenimi na šolah. Slednji so z otroki in mladimi dnevno v stiku in jih, poleg staršev, najbolj poznajo. Na podlagi izsledkov raziskave bi lahko v vzgojno-izobraževalni proces z mirno vestjo uvedli aktivnosti učenja in poučevanja, ki bi potekale v drugačnem, varnem učnem okolju (tudi izven učilnice). V takem okolju bi uporabljali sodobne pristope (skozi igro, šport, ples, umetnost in raziskovanje, z vidnim učenjem, ob orientaciji, delo z modeli …), ki aktivirajo sposobnosti učencev in dijakov na način, da jim je učenje v veselje, da so lahko v tem procesu svobodni in ustvarjalni ter tudi samoiniciativno razvijejo vse svoje potenciale. Gospod minister dr. Igor Papič, pred nedavnim ste na XI. Konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije izjavili: »Nov izziv bo prenos znanja iz inštitutov in univerz v družbeno okolje«. Prepričani smo, da lahko naše razmišljanje, znanje in izkušnje pripomorejo k uresničenju tega izziva prav na področju, ki ga vodite," so pozvali ministra.