Prevladalo je stališče, da se pri odmeri solidarnostnega prispevka upošteva 50. člen zakona o davčnem postopku. Ta pravi, takole: "Če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če davek ne presega 10 evrov, razen če je z zakonom drugače določeno." Če bi pristojni presodili, da za solidarnostni prispevek veljajo določbe o dohodnini, bi bila meja, do katere se ne bi pobiral, dva evra, če pa bi prevladala razlaga, da ne veljajo ne določbe zakona o davčnem postopku ne določbe zakona o dohodnini, bi morali pobirati tudi po en cent prispevka.

Pozor, dohodki se bodo sešteli

Vsem, ki jim bo odmerjen solidarnostni prispevek v višini do deset evrov, tega ne bo treba plačati. Pred časom smo opozarjali, da bi v nasprotnem primeru okrog 50 tisoč prejemnikov dividend dobilo položnico za manj kot tri evre. A pozor, dividende, obresti, dohodek od prodaje delnic, točk vzajemnih skladov ali nepremičnin se ne bodo šteli vsak posebej, ampak vse skupaj.

Zakon namreč za fizične osebe določa dve osnovi za obračun solidarnostnega prispevka. Prva so vsi bruto dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo. To so plače, pokojnine in nadomestila, po domače vse, kar se upošteva pri informativnem izračunu. Tukaj se prispevek ne obračuna, če je dohodkov manj kot 35 odstotkov povprečne bruto plače. To bo nekaj čez devet tisoč evrov, kar pomeni, da bo najnižji prispevek okrog 28 evrov. 

Druga osnova (po 6. alineji 102. člena) pa je vsota bruto dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, zmanjšanih za davčno priznane stroške. (V osnovo za obračun se ne štejejo dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo.) Gre za prihodke, ki so obdavčeni cedularno, torej s fiksno davčno stopnjo, ki za razliko od dohodnine ni odvisna od višine prihodkov. 

To so prihodki od dividend, obresti, prodaje delnic, točk vzajemnih skladov, oddajanja premoženja v najem, prodaje nepremičnin in podobno. Vsi ti prihodki posameznika se bodo sešteli in od seštevka se bo obračunal solidarnostni prispevek. Povedano drugače, če bi imel nekdo od dividend tri evre solidarnostnega prispevka, od oddajanja v najem pa devet, bo moral plačati 12 evrov, če bi upoštevali vsako vrsto prihodka posebej, pa mu prispevka ne bi bilo treba plačati.

Izdala se bo posebna odločba za solidarnostni prispevek

Obračun solidarnostnega prispevka se tako ne bo mogel opraviti skupaj z odmero davka (na obresti, kapitalski dobiček, od oddajanja premoženja v najem ali od prodaje nepremičnin), ampak kasneje v letu s posebno odločbo.

"Obvezni solidarnostni prispevek ne bo obračunan v odločbi na podlagi napovedi. Izdana bo posebna odločba," so nam potrdili na finančni upravi, ko smo jih spraševali, ali bo solidarnostni prispevek v primeru, ko zavezanci vložijo davčno napoved, obračunan že v davčni odločbi o odmeri davka.

Meja bo pri 3331 ali pri 3333 evrih

Solidarnostnega prispevka ne bo treba plačati, če bodo skupni tako imenovani cedularni prihodki (zmanjšani za davčno priznane stroške) nižji od 3331 evrov. Zakon določa, da se davek ne plača, če znaša manj kot deset evrov, v tem primeru pa bi bil solidarnostni prispevek 9,993 evra, kar pomeni, da bi bil manj kot deset evrov tudi, če bi ga finančna uprava zaokrožila na dve decimalki.

Ob tem velja vse prejemnike dividend opozoriti, da bo osnova za obračun solidarnostnega prispevka višja od priliva, ki so ga dobili na račun. Kdor je na račun prejel 2600 evrov dividend, bo moral plačati solidarnostni prispevek. Na račun je namreč prejel neto znesek, saj je slovenski izplačevalec zanj obračunal in plačal 25-odstotni davek, bruto znesek dividend, ki se šteje za obračun davka, pa je 3467 evrov.

__________

V nadaljevanju objavljamo izsek iz 102. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023

(4) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost.

 (5) Ne glede na prejšnji odstavek je osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka od dohodkov iz dejavnosti davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024.

 (6) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je tudi vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v letno davčno osnovo in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo.

janez.zalaznik@styria-media.si