Praksa organiziranja šole v naravi oz. letovanj in zimovanj se med različnimi šolami ali vrtci močno razlikuje. Medtem ko tovrstno obliko šolskih oz. vrtčevskih dejavnosti nekatere šole organizirajo za vsako generacijo učencev, druge izvajajo le obvezen program oz. dejavnosti v vrtcih, kjer tak program ni obvezen, sploh ne izvajajo.

Šola v naravi od letos naprej obvezna

"Ministrstvo pokrije stroške šole v naravi le za eno izvedbo na generacijo. Poleg tega je znesek omejen in če šoli ne uspe pridobiti zadosti ugodne ponudbe, morajo preostanek stroška kriti starši," pojasnjuje predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden. "To je še posebej neustrezno zdaj, ko je šola v naravi z letošnjim šolskim letom postala del obveznega programa."

Foto: Profimedia Šola v naravi Šole v ostalih letih šolo v naravi organizirajo v okviru nadstandardnega programa, za katerega mora vodstvo šole pridobiti soglasje sveta staršev. "Večkrat opažamo, da sveti staršev o nadstandardnem programu ne odločajo, temveč so bolj ali manj implicitno o njem le obveščeni ob seznanjanju z letnim delovnim načrtom, ko je ta že dokončno oblikovan ali celo tudi že potrjen s strani sveta šole," pravi Meden. 

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pojasnjujejo, da šolo v naravi izvajajo vse šole. "Nekatere z majhnim številom učencev imajo racionalnejši pristop in izvajajo šolo v naravi na dve leti za dva ali več oddelkov," pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič. "Večina šol organizira dve šoli v naravi v šolskem letu, nekatere šole pa tudi več."

Omejili so jih, ker jih starši težko financirajo

Na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani, kjer imajo oddelke z razširjenim programom športne vzgoje, zimovanja in letovanja organizirajo v vseh razredih, medtem ko so jih na OŠ Stražišče pri Kranju v zadnjih letih močno omejili. "Mi imamo dve, letno plavalno šolo v naravi v tretjem razredu in naravoslovni tabor na Pohorju," pojasnjuje Pavel Srečnik, ravnatelj OŠ Stražišče v Kranju. "Pred leti smo imeli šest šol v naravi, nato pa smo jih, predvsem zaradi socialnega statusa in težav pri plačilu četrtine učencev, najprej omejili na štiri, nato pa na dve, kar starši finančno zmorejo."

Obisk je po besedah Srečnika v obeh skoraj sto odstoten, pri čemer se prva šola v naravi v tretjem razredu sofinancira iz državnih sredstev v višini okoli 67 evrov, drugo pa v celoti krijejo starši. "Prišli smo na ekonomsko ceno okoli 210 evrov za pet dni, kar ob subvenciji znaša med 130 in 140 evri ob plačilu na pet ali šest obrokov," pojasnjuje Srečnik in dodaja, da razlike v ceni med posameznimi šolami pogosto obstajajo zaradi subvencij, ki jih v višini nekaj deset evrov nekatere običine prispevajo za šole na svojem območju. "Cene, ki se v javnosti primerjajo, pogosto niso ekonomske cene."

Občine prispevajo po več deset evrov ali nič

Foto: Profimedia Šola v naravi Podobno je v vrtcih, kjer nekatere občine krijejo del stroškov za letovanja otrok druge ne. Mestna občina Ljubljana tako prispeva za vsakega vrtčevskega otroka pred vstopom v šolo subvencijo v višini 75 evrov, ki jo lahko porabi za zimovanje ali letovanje. 

V vrtcu Mojca v Ljubljani organizirajo letovanja že za štiri do pet let stare otroke, ki odidejo v vrtec na kmetiji ali vrtec v naravi za tri dni. "Za pet do šest let stare otroke organiziramo štiridnevno zimovanje (vrtec na snegu in tek na smučeh) in štiridnevno letovanje (vrtec na morju)," pojasnjuje ravnateljica vrtca Jovi Vidmar. Povprečna cena tridnevnih aktivnosti znaša 110, štiridnevnih pa 154 evrov, pri čemer prispeva občina za vse otroke, ki so zadnje leto v vrtcu, po 75 evrov na otroka. 

Foto: Profimedia Šola v naravi Tako lahko otrok na letovanje odide že za 35 iz na zimovanje za slabih 80 evrov, pri čemer s pomočjo socialnega sklada pomagajo staršem, ki tega zneska ne zmorejo. "Včasih pa so tudi starši tisti, ki prepoznajo stisko družine in nas spodbudijo k organizaciji dogodka, kot je novoletni sejem, ki so ga pripravili starši in otroci skupine z namenom, da pomagajo otrokom v njihovi skupini, ali pa so to posamezniki, ki plačajo letovanje otroku, ki potrebuje pomoč," pojasnuje Vidmarjeva. "Dejavnosti v vrtcu izvajamo z veliko odgovornostjo in najmlajšim omogočimo bogate izkušnje, ki jim pomagajo na poti v samostojnost."

V Mariboru in Kopru letovanj ne organizirajo

Za razliko od Ljubljane mnogi drugi vrtci letovanj in zimovanj za otroke ne organizirajo. Tako jih recimo nimajo Vrtcu Ivana Glinška v Mariboru ali v Vrtcu Koper, organizirajo pa jih v Kranjskih vrtcih, kjer občina krije sredstva za spremstvo tretje osebe. Starši se tam lahko odločajo med tremmi ponudbami, in sicer letovanje na kmetiji, letovanje in zimovanje na Pokljuki. "Letovanje je ponujeno vsem skupinam, kjer so vključeni predšolski otroci zadnje leto pred šolo," pojasnjuje ravnateljica Kranjskih vrtcev Irena Pavec. "Največ zanimanja je za letovanje na kmetiji."  

Cena letovanj znaša 75 evrov za letovanje na kmetiji, ter 82 oz. 97 za letovanje na Pokljuki. Najmlajši otroci, ki odidejo na letovanje so iz oddelkov od štiri do šest let. "Torej se najde kakšen štiriletnik," pojasnjuje Pavčeva. "Starši se lahko odločijo tudi, da otrok ne bo šel, če ocenijo, da bo to zanj prevelik stres in bo raje počakal na naslednje leto. Vsekakor je pri odhodu na večdnevno letovanje pomembna tudi čustvena zrelost otroka, velikokrat se še pri pet- in šestletnikih zgodi, da gre za njihov prvi odhod od doma."

Na ministrstrstvu za izobraževanje, znanost in šport pojasnjujejo, da so vrtci pri organiziranju izletov avtonomni, zato izvedbe tovrstnih aktivnosti ne spremljajo.