V raziskavi, ki je bila leta 2011 izvedena med učenci 40 držav, smo zasedli prvo mesto. Naši otroci so namreč tisti, ki med svojimi vrstniki iz 40 držav najmanj radi hodijo v šolo. Glede na ugotovitve ob deseti obletnici devetletke, da je naša šola naravnana k poveličevanju učinkovitosti, uspešnosti in tekmovalnosti, jim ne moremo zameriti. Neznanje je v naših šolah smrtni greh. Pomeni kazen in izključevanje.

Otrok, ki ima težave z neznanjem, je veliko preveč, kar kaže na to, da je z oblikami pomoči, ki so institucionalizirane na šolah, nekaj narobe. Ali pa je nekaj narobe z načinom poučevanja. Morda je razlog tudi v načinu življenja, ko otrokom zmanjkuje časa tako za igro kot za učenje ali pa nimajo stabilnega okolja, v katerem bi se umirili in zbrali.

Zaznamovani. Otroci, ki so zaznamovani z neznanjem, bodo posledice nosili vse življenje. Zaznamovani so namreč tudi z občutkom, da so nesposobni. A večinoma to ni res – dogaja se namreč, da otrok na enem od področij blesti, na drugem pa ima težave. Veliko je takih, ki nimajo pomoči pri učenju doma ali ne poznajo dovolj jezika, da bi lahko spremljali podajanje snovi. Ne gre za otroke s posebnimi potrebami, gre za otroke, ki potrebujejo le nekaj dodatne pomoči. Velikokrat bi dodatno pomoč in spodbudo potrebovali tudi učenci, ki dobivajo dvojke in trojke. Ure dopolnilnega pouka je ministrstvo omejilo, s tem pa tudi možnost, da bi ti otroci skočili iz povprečja.