Po včerajšnjih pogajanjih z vlado pri Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki ga vodi Branimir Štrukelj, ne vidijo veliko možnosti, da do napovedane stavke 14. februarja ne bi prišlo. Še več, napovedujejo, da se bo stavka šolnikov tega dne šele začela. 

"Stavka se bo začela 14. feburarja zjutraj in se prekinila zvečer. Kdaj se bo nadaljevala, nismo dorekli, lahko tudi naslednji dan," je na tiskovni konferenci pojasnil Štrukelj in poudaril, da vlada zavrača praktično vse njihove ključne zahteve.

Izglasovana 14. februarja stavka učiteljev

Nadomeščanje Bodo učenci morali zaradi stavke v šolo v soboto?

"Mi ne zahtevamo, da nas plačajo bolje, mi zahtevamo, da nas plačajo toliko kot druge na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju," poudarja Štrukelj. "Zato so naše zahteve v teh pogajanjih specifične, želimo odpraviti razliko, ki je nastala v osmih letih."

Poudaril je, da so plače v vzgoji in izobraževanju v zadnjih letih rasle izrazito počasneje kot v zdravstvu in dejavnosti javne uprave. Poleg tega povprečne plače na delovnih mestih, ki zahtevajo isto stopnjo izobrazbe, niso primerljive. 

Foto: SVIZ Primerjava plač na novinarski konferenci Sviza

Foto: SVIZ Predstavitev razmerij med plačami v javnem sektorju na novinarski konferenci Sviza "Delovna mesta, za katera je zahtevana univerzitetna izobrazba, so v vzgoji in izobraževanju v povprečju plačana za približno 500 evrov bruto manj kot v državni upravi," je povedal Štrukelj. Poleg tega zaposleni v vzgoji in izobraževanju (skupina D na grafu) na svoji karierni poti ne morejo napredovati tako kot v državni upravi ali zdravstvu. 

Foto: Profimedia Prazna šola

"Začetnikov je 21 odstotkov, mentorjev 28, svetovalcev 39, svetnikov, ki morajo med drugim pisati učbenike, pa le 10 odstotkov," je izpostavil Štrukelj in poudaril, da v državni upravi ta naziv dosega več kot polovica državnih uradnikov. "Izobraževanje zaostaja po tem, kam se lahko pride v svoji karieri z enako stopnjo izobrazbe."

Stavka bo! Če imate otroke v vrtcu ali šoli, morate prebrati tole ...

Po Svizovi oceni je razlika, ki je nastala v zadnjih osmih letih ter jo želijo nadoknaditi in priti na raven pred krizo, deset do dvanajst indeksnih točk. Pri tem en plačni razred pomeni približno štiri odstotke. 

Foto: SVIZ Predstavitev kariernega napredovanja po skupinah na novinarski konferenci Sviza Moti ga tudi, da vlada pritrjuje njihovim podatkom, a v zvezi z njimi ne stori nič, ter dejstvo, da se morajo pogajati z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem in ne resorno ministrico Majo Makovec Brenčič. "S kolegi policisti se je pogajala ministrica za notranje zadeve, z zdravniki ministrica za zdravje," pravi Štrukelj in dodaja, da ministrico, ki njihovim ugotovitvam pritrjuje, vlada Mira Cerarja povsem ignorira. "Če ona kaj reče, se v pisarni predsednika vlade ne premakne niti trepalnica, kaj šele, da bi se kakšna obrv dvignila."

Javni sektor Stavka vrtcev na dva različna datuma

Glede visokega šolstva zahtevajo enako vrednotenje najnižje postavljenega zdravnika s specializacijo z najnižje postavljenim visokošolskim učiteljem, t. j. docentom, ki ima doktorat znanosti. "Vlada se noče pogovarjati o vsebinskih premikih, ki jih predstavlja novo delovno mesto višjega zdravnika, po kateri napreduje za pet plačnih razredov," poudarjajo pri Svizu. "Prav tako ne o posebni oteževalni okoliščini, da morajo visokošolski učitelji vsakih pet let potrjevati svoj položaj in habilitacijo, kar pomeni dodatno zahtevnost."

dezurni@zurnal24.si