Kljub visoki gospodarski rasti lani skoraj 68 tisoč delavcev ni prejelo regresa, kar pomeni, da je vsak deveti delavec v zasebnem sektorju ostal brez regresa. Tako kažejo podatki finančne uprave, kjer so za nas preverili, koliko delavcev je v posameznem letu prejelo plačo, regresa pa ne. Regres sicer pripada vsakemu zaposlenemu, če je imel pravico do dopusta, kdor je bil zaposlen samo del leta pa mu pripada sorazmerni delež dopusta in regresa.

Pri podatkih so upoštevali tudi morebitna zapoznela izplačila regresa, na primer v naslednjem letu, čeprav zakon določa, da mora biti izplačilo izvedeno do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav podjetja in če kolektivna pogodba to dopušča, pa najkasneje 1. novembra. Kasneje lahko regres dobijo na primer zaposleni, ki so se zaposlili kasneje v letu in jim je šele takrat pripadla pravica do regresa.

Glede na to, da gre za zakonsko pravico zaposlenih, so podatki šokatni. Leta 2016 regresa ni prejelo 83 tisoč zaposlenih, predlani 74 tisoč in lani skoraj 68 tisoč. Če od skupnega števila vseh zaposlenih odštejemo zaposlene v javnem sektorju, ta številka pomeni, regresa ni prejel vsak deveti, ki je zaposlen v zasebnem sektorju.

Inšpektorat za delo letos ugotovil že 1546 kršitev

Na inšpektoratu za delo pravijo, "že od konca leta 2017 poostreno (poleg siceršnjih nadzorov tudi z usmerjenimi akcijami nadzora) preverja izplačevanje regresa, saj kljub pozitivnim gospodarskim trendom število ugotovljenih kršitev glede izplačevanja regresa še vedno močno izstopa. Letos smo že v začetku izvedli prvi del usmerjene akcije nadzora spoštovanja določb 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (poleg tega še spoštovanja 134. in 135. člena), drugi del akcije bomo izvajali v juliju in avgustu, predvidoma pa bomo z akcijo nadaljevali tudi konec leta. Do zdaj smo v letu 2019 ugotovili 1546 kršitev glede izplačila regresa," so pojasnili.

Za neizplačilo regresa je v 217. členu Zakona o delovnih razmerjih določena globa od 3000 do 20.000 evrov. "Inšpektor lahko delodajalca le kaznuje za že storjene prekrške (na primer z izrekom navedene globe) in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje delovnopravnih predpisov v prihodnje, ne more pa neposredno doseči poplačila denarnih terjatev delavcu. Zato mora delavec, če želi doseči izplačilo na primer regresa (če tega delodajalec ne stori sam od sebe na podlagi naših ukrepov), vložiti tožbo zoper delodajalca na pristojno delovno sodišče. V skladu z 200. členom ZDR-1 je za uveljavljanje vseh denarnih terjatev pristojno delovno sodišče," pojasnjujejo.

Povedano po domače, inšpektor lahko izreče le globo, če želi delavec dobiti regres, pa bi moral tožiti delodajalca. A s tem sta dve težavi: tožba s sabo potegne stroške za sodno takso in odvetnika, česar si marsikdo ne more privoščiti, drugo pa je strah pred maščevanjem ali izgubo službe. Tožbam zaradi neizplačila regresa, ki so podprte z odločbo inšpektorata za dela, sicer sodišča vedno ugodijo.

Podatkov o tem, koliko delavcev se odloči za tožbo zaradi neizplačila regresa, inšpektorat za delo, ki ga vodi Jadranko Grlić, nima.

Brez regresa so že več let, dobili ga niso še nikoli

Že pred skoraj sedmimi leti pa smo poročali o primeru podjetja, ki sploh nikoli ne izplača regresa, čeprav jih vsako leto obišče delovni inšpektor. Računica je enostavna. Za manjšega delodajalca je globa še nižja od zgoraj omenjene: od 1500 do 8000 evrov. Najnižja zagrožena globa je tako nižja od dveh minimalnih regresov. Minimalni regres namreč znaša 886 evrov. 

Če ima nekdo zaposlenih 20 ljudi, tako (pod predpostavko, da ga nihče od delavcev ne bo tožil), po plačilu globe "prihrani" 16 tisoč evrov, če ima zaposlenih 30 ljudi, pa kar 25 tisoč evrov.

raje plačajo globo Brez regresa so že več let

Končno vsem, ki ne izplačajo regresa, vsaj globe?

Bodo pa vsaj globe, kot kaže, dobili vsi delodajalci, ki ne izplačujejo regresov, saj je finančna uprava podatke o neizplačevalcih regresov poslala inšpektoratu za delo. "Glede na to, da Finančna uprava RS razpolaga s podatki o oddanih REK obrazcih, ki jih morajo delodajalci predložiti tudi ob izplačilu regresa, smo Inšpektoratu RS za delo za namen izvedbe nadzorov v njihovi pristojnosti, že posredovali seznam vseh zavezancev, ki so predložili REK-1 obrazce za izplačilo plač, v istem obdobju pa niso predložili REK-1 obrazca za izplačilo regresa," so nam povedali.

janez.zalaznik@zurnal24.si