"Z referendumskim vprašanjem bomo državljanke in državljane vprašali, ali želijo tudi na volitvah v Državni zbor obkrožiti ime in priimek kandidatke ali kandidata, za katerega želijo, da jih zastopa v parlamentu – to je preferenčni glas. Za zdaj lahko obkrožimo le stranko in nam je kandidat pravzaprav vsiljen," pojasnjuje poslanka Svobode Lucija Tacer.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?

Glede na trenutni volilni sistem volivec nima nobenega vpliva na to, kdo bo zasedel poslanske položaje. Stranke oblikujejo liste kandidatov in kandidate razporedijo po posameznih volilnih okrajih, volivec lahko tako glasuje le za osebo, ki kandidira v njegovem okraju, oziroma samo za stranko. Vendar preferenčni glas v naši volilni zakonodaji ni novost, uveljavljen je na evropskih in tudi lokalnih volitvah. S preferenčnim glasom je bilo na zadnjih evropskih volitvah izvoljenih vseh osem poslancev, dva izvoljena poslanca nista bila prva na listi, kar pomeni, da sta s pomočjo preferenčnih glasov preskočila vrstni red kandidatov na listi.

Foto: Epa Aleksandar Vučić Borut Pahor srečanje

Moč preferenčnega glasu se je jasno izkazala na evropskih volitvah leta 2004, ko je, da bi privabil čim več volivcev, na listi predhodnice SD kandidiral takratni predsednik parlamenta Borut Pahor. Predsednik stranke je bil na listi uvrščen na zadnje mesto in je volivcem jasno povedal, da želi ostati aktiven v slovenski politiki. Kljub temu pa so mu namenili toliko preferenčnih glasov, da se je z zadnjega povzpel na prvo mesto in postal evropski poslanec.

Relativni preferenčni glas

Referendumsko vprašanje je precej splošno in ne določa, kako bi lahko bil preferenčni glas uveljavljen, kar pomeni, da imajo politiki proste roke. Če bi posnemali sistem relativnega preferenčnega glasu, ki velja za evropske volitve, bi bil s preferenčnimi glasovi izvoljen kandidat, če bi dosegel določen količnik. Ta je izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če preferenčnega praga na primer ni presegel nihče od kandidatov, se upošteva vrstni red liste, sicer pa so izvoljeni poslanci z največ preferenčnimi glasovi.

Tudi lokalne volitve poznajo preferenčni glas pri glasovanju v občinske svete, pri čemer relativni preferenčni glas pomeni, da se glasovi upoštevajo, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate. Da je kandidat izvoljen, mora prejeti še vsaj 10 odstotkov od vseh glasov, ki jih je dobila lista.

Absolutni preferenčni glas 

Pri absolutnem preferenčnem glasu so preferenčni glasovi vedno upoštevani, kar pomeni, da so izvoljeni tisti kandidati, ki na listi prejmejo največ preferenčnih glasov. Če stranka osvoji pet mandatov, to pomeni, da so bili izvoljeni kandidati z največ preferenčnimi glasovi. Stranka tako nima skoraj nikakršnega vpliva na izvolitev kandidata. 

Če bo referendum uspel, bo to signal za vlado, naj spremeni zakonodajo tako, da bomo na volitvah v DZ poleg stranke izbrali tudi kandidata, ki ga želimo videti v parlamentu. To mora narediti v letu dni, saj se volilna zakonodaja leto pred volitvami ne spreminja. Za spremembo zakonodaje na tem področju je v državnem zboru potrebna ustavna večina, kar pomeni, da mora predlog podpreti 60 poslancev. 

Foto: Saša Despot soočenje predstavnikov parlamentarnih strank

Spremembo podpirajo, a na referendumu so proti

Svoboda, Levica in NSi podpirajo uvedbo preferenčnega glasu. Menijo tudi, da bi poleg večjega vpliva volivcev, pripomogel tudi večji volilni udeležbi, ki je pri nas slaba. A NSi, ki jo vodi Matej Tonin, kljub temu poziva h glasovanju proti. "V NSi namesto referendumov na evropskih volitvah zagovarjamo izvedbo super referendumskega dne letos v novembru, na katerem bi imeli dovolj časa, da državljani pridobijo ustrezne informacije o pomembnih družbenih vprašanjih," pojasnjujejo v stranki. 

V SD kritični

V SD-ju so kritični, ker referendumsko vprašanje volivcem ne ponuja konkretne možnosti uvajanja preferenčnega glasu in hkrati ne zagotavlja, da bo odločilni vpliv volivcev na izbiro kandidatov res zagotovljen. "Upamo, da se bodo v javni razpravi in kasnejši uveljavitvi ljudske volje oblikovali tudi jasnejši okvirji konkretnih rešitev za uvedbo preferenčnega glasu, ki bi povečal vpliv volivcev na sestavo DZ, za katere bi bilo moč dobiti dvotretjinsko podporo v Državnem zboru," pravijo SD. 

V Levici podpirajo rešitev, ki bi ukinila volilne okraje in uvedla preferenčni glas. "Glavna prednost preferenčnega glasu je v večjem vplivu volilk in volilcev na odločanje o tem, katera kandidatka oziroma kandidat iz liste naj zastopa njihove interese v državnem zboru," poudarjajo v stranki.

SDS odločno proti: Podeželje bo oškodovano

Med parlamentarnimi strankami preferenčnemu glasu jasno nasprotuje le SDS. V stranki menijo, da bi preferenčni glas na ravni sedanjih osmih volilnih enot oškodoval podeželje, saj bi imeli kandidati iz urbanih središč prednost. Kandidati iz manjših krajev bi bili neupravičeno zapostavljeni, ker jih v velikih mestih v isti volilni enoti ne poznajo dovolj. 

dezurni@styria-media.si