Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je v času vlade Janeza Janše prejel soglasje k 25 avtorskim pogodbam zaradi ocenjevanja vzorcev vina in drugih proizvodov. Aktualna vlada pa je dala soglasje k sklenitvi 35 avtorskih pogodb in najemu desetih študentov za državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij 2013. Čeprav naj bi bile zaposlitve v državni upravi le izjema, je iz obširnih podatkov o odobrenih zaposlitvah, pogodbah in študentskem delu mogoče razbrati, da vlada ni zavrnila nobene od prošenj za soglasje.

Posebni projekti

V eno leto trajajočem Janševem mandatu je vlada poleg zaposlovanja direktorjev in načelnikov upravnih enot ter kabinetnih zaposlitev dala soglasje za 63 zaposlitev za nedoločen in 186 za določen čas. Vlada Alenke Bratušek pa je od marca izdala takšna soglasja za 87 zaposlitev za določen čas. S soglasjem aktualne vlade so največ ljudi (69) zaposlili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, gre pa za tako imenovane projektne zaposlitve, brez katerih bi bila, kot pojasnjujejo, ogrožena dobro milijardo in dobrih 28 milijonov evrov vredna programa za razvoj podeželja oziroma ribištva. Janševa vlada je največ zaposlitev odobrila ministrstvu za notranje zadeve (149); šlo je za 132 policistov nadzornikov državne meje in 27 vrhunskih športnikov – obojim so podaljšali delovno razmerje do konca leta 2015.

Sistem zastonjskega dela

Na drugi strani pa se v javni upravi nadaljuje sistem brezplačnega dela prek volonterskih pripravništev. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje (MIZKŠ), je prejšnja leta za vrtce in šole razpisovalo plačana pripravniška mesta. Letos so razpisali le 200 volonterskih mest v osnovnih in srednjih šolah ter 64 v vrtcih. Za lansko zaposlitev 45 pripravnikov s sklenjenim delovnim razmerjem ter 200 volonterjev je MIZKŠ porabilo dobrih 677 tisoč evrov. Ker imajo po novem tudi volonterski pripravniki plačano povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo, na MIZKŠ pojasnjujejo, da gre tu za dodatnih 270 tisoč evrov, ki v letošnjem proračunu niso bili predvideni. Zato lahko ministrstvo "ob zaostrenih finančnih razmerah letos zagotavlja zgolj še volonterska pripravništva".

Uradno ni nujno, v resnici je

"Študentska organizacija Slovenije vidi volontersko pripravništvo kot neke vrste sodobno suženjstvo." Trdijo, da so študenti v pripravništvo prisiljeni, saj gre za pogoj za zaposlitev. Na MIZKŠ to zanikajo, ker pripravništvo ni obvezno. Trdijo, da si mladi lahko pridobijo šest mesecev delovnih izkušenj, ki so pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, tudi na prostem delovnem mestu v delovnem razmerju. Je pa v tokratnem razpisu določeno, da mora volonterski pripravnik delati vsaj 20 ur na teden. "To se ne izključuje z drugimi oblikami zaposlitve," pojasnjujejo na MIZKŠ. Nekateri študenti zato v polovičnem pripravništvu vidijo možnost, da imajo hkrati še drugo, plačano delo, saj si le tako lahko omogočijo preživetje.