Če se bo pokazalo, da je večina parlamentarnih strank naklonjena temu, da se zadeve rešijo na takšen način, se bodo predsedniki strank po Janševih besedah sestali in poskušali oblikovati besedilo, ki bi ga vse ali večina parlamentarnih strank skupaj vložili v proceduro.

Po besedah predsednika vlade rešitve v veliki meri sledijo obrazložitvi, ki je zapisana v odločbi ustavnega sodišča in je bila podlaga za koalicijski predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Glede zakona o vojnih grobiščih je predsednik vlade povedal, da "na mizi ni popolnoma soglasne rešitve". Pri tem zakonu bi po njegovem mnenju našli kompromis s postavitvijo skupnega spomenika neznanemu junaku, ki bi bil posvečen vsem tistim, ki so skozi zgodovinski obstoj slovenskega naroda umrli za domovino.

Z Janševim predlogom so, kot kažejo prvi odzivi, zadovoljni v vseh strankah, le po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča bi bilo treba predlog SD še dodelati, saj v stranki ne pristajajo, da bi status žrtve vojnega nasilja lahko dobili mobiliziranci v nemško vojsko.

Za DeSUS je "sprejemljivo vse, kar pomeni širši konsenz v parlamentu", je povedal predsednik stranke Karl Erjavec. V stranki bi se strinjali tako s koalicijskim predlogom, ki ne bi omogočal, da bi sodelavec okupatorja dobil status žrtve vojnega nasilja, kot s predlogom SD. Bistveno je, da se zakon sprejme s čim višjim soglasjem vseh parlamentarnih strank, pravi Erjavec, ki meni, da je treba vprašanja, ki obremenjujejo slovenski narod, rešiti vsaj do konca mandata.