V severovzhodni Sloveniji so od petka v pripravljenosti za obrambo pred točo, potem ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Dejan Židan, Letalskemu centru Maribor in 57 občinam zagotovilo sredstva za letalsko obrambo pred točo.

Tovrstno obrambo pred točo ministrstvo za kmetijstvo sofinancira, kljub temu, da stroka meni, da ni dokazov glede njene učinkovitosti oz. je lahko celo okoljsko sporna. "Narejenih je bilo več raziskovalnih poskusov, ki so dali v glavnem negativne rezultate," poudarjajo pri pri Agenciji za okolje. "Z okoljskega stališča je problematičen vnos dodatnih kemikalij v oblake, ker le te lahko onesnažijo tla in podtalnico."

Opozorila glede vnosa srebrovega jodida v okolje prihajajo tudi s strani ministrstva za zdravje, kjer opozarjajo, da gre za tujerodno kemikalijo, ki ji bodo izpostavljeni ljudje in drugi živi organizmi. 

Dva poskusa, brez statistično značilne razlike

Pri Arsu navajajo dva odmevna poskusa, in sicer triletni NHRE (National Hail Research Experiment/Državni raziskovali poskus obrambe pred točo) v Združenih državah Amerike in petletni Grossversuch (Veliki poskus) v Švici. Prvi poskus je preverjal letalsko in drugi raketno obrambo. 

Neurje Po toči skoraj same totalke

Foto: Profimedia Zaščitna mreža proti toči "Oba sta bila načrtovana in izvedena po strogih znanstvenih kriterijih in sta preverjala uspešnost obrambe pred točo s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom," razlagajo pri Arso. "Statistični rezultati kažejo, da ni 'statistično značilne razlike med posipanimi in neposipanimi celicami'. To pomeni, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo s posipanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo." 

Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da so kljub temu, da meteorološka stroka pravi, da je ta način obrambe neučinkovit, odločili, da prisluhnejo lokalnim skupnostim in tudi letos podprjo ta ukrep s sofinanciranjem in izvedbo skupnega javnega naročila. "Vidnejši predstavniki lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije, kljub stališču strokovne javnosti, na ministrstvo sporočajo, da prebivalci podpirajo in pričakujejo izvajanje obrambe proti toči," poudarjajo pri ministrstvu za kmetijstvo. "Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah (Avstrija in Hrvaška). Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo." 

V Sloveniji smo z namenom ugotovitve uspešnosti letalske obrambe pred točo od leta 1999 do 2011 izvajali projekt poskusnega posipanja točonosnih oblakov. Z namenom strokovne presoje učinkovitosti izvajanja poskusne letalske OPT s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom je MKGP naročil Ciljno raziskovalni program (CRP).  Za izvajanje letalske obrambe pred točo v nadaljnjih letih CRP ni dal novih dodatnih dejstev, na podlagi katerih bi bila sprejeta odločitev za nadaljevanje obrambe pred točo ali za ukinitev le-te. Ugotovljeno pa je bilo, da izvajanje poskusne obrambe pred točo na izvajani način ni ustrezno za strokovno vrednotenje rezultatov.

MKGP

MKGP prispeva do 35 odstotkov sredstev, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo. Skupna višina sredstev za izvedbo skupnega priložnostnega javnega naročila tako znaša 252.158,87 evrov. 

Največ sredstev gre za mreže

MKGP sicer večino sredstev za obrambo pred točo namenja zaščitnim mrežam in zavarovanju kmetijskih pridelkov. V okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 in 2014 -2020 so podprli 393 naložb v nakup in postavitev mrež proti toči v skupni višini 6,2 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

"Nakup in postavitev mrež proti toči je preverjen in zanesljiv ukrep, s katerim zaščitimo sadna drevesa in druge večletne rastline ter poljščine pred točo," poudarjajo pri MKGP. "Uporaba mrež proti toči pa je primerna tudi za druge namene, kot je lahko zaščita pridelka pred ptiči (na primer pri ameriških borovnicah, aroniji in vinogradih) oziroma z njo lahko zaščitimo pridelek pred pokanjem in
ožigom plodov (na primer pri marelicah, breskvah, nektarinah, češnjah in višnjah, malinah, robidnicah, ameriških borovnicah, aktinidiji in podobno)."

V tujini privatna iniciativa in sredstva

Branjenje, v glavnem z letali, pa tudi s talnimi generatorji, je v drugih državah večinoma prepuščeno privatni iniciativi in omejeno na majhna območja. "Tipičen zgled za to sta Avstrija in Grčija, kjer letalsko obrambo izvajajo v okolici Gradca v Avstriji, oziroma Soluna v Grčiji," razlagajo pri Arsu. "Nikakor pa ne gre za vsedržavne projekte širših razsežnosti. V Franciji, ki je kmetijsko najbolj razvita država v Evropi, projekte obrambe pred točo še izvajajo, vendar ne z državnim denarjem."

Teden po neurju "Naleteli smo na obup, jok, strah"

Foto: bralka Toča in neurje v Bresternici pri Mariboru

Pri Arsu opozarjajo, da se je kot edino učinkovita zaščita pred neurji s točo izkazala zaščita z mrežami proti toči in kvalitetne strešne kritine. "Razumljivo je, da vsi posevki v Sloveniji ne morejo biti pokriti z mrežami, zato je smiselno zavarovanje posevkov in nepremičnin na najbolj ogroženih območjih," pravijo pri Arsu. 

V nobeni konkretni akciji obrambe pred točo s posipanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Z okoljskega stališča je problematičen tudi vnos dodatnih kemikalij v oblake, ker le te lahko onesnažijo tla in podtalnico.

Arso

Zavajanje, kot škropljenje z blagoslovljeno vodo

Dodajajo, da meteorologi že vrsto let opozarjajo, da se bo zaradi klimatskih sprememb tako pogostost kot tudi intenziteta neurij stopnjevala. "V letih, ki prinašajo več neurij, se vedno znova razvnamejo polemike o učinkovitosti posipanja oblakov letalske obrambe, nekateri politiki pa poskušajo biti všečni v smislu: Ni važno, ali obramba pred točo deluje ali ne, pomembno je, da ljudje čutijo, da se vsaj poskušamo boriti proti tej naravni ujmi," so ostri pri Agenciji za okolje. "S takim delovanjem, ko se ne upoštevajo strokovna stališča, se nikakor ne moremo strinjati. To pomeni namreč zavajanje ljudi, predvsem onih v stiski, ki jim je toča uničila pridelek. Zaenkrat si je potrebno natočiti čistega vina in sprejeti dejstvo, da trenutno ne poznamo uspešne metode za aktivno obrambo pred točo. Znanstveniki se po vsem svetu spopadajo s tem problemom, kljub temu pa ni videti, da bi ga kmalu rešili."

Foto "Toča mi je povsem razbila avto!"

Vremenske ujme so od nekdaj vzbujale strah, saj je človek večinoma lahko le opazoval, kako mu izginja imetje. "Mnogokrat je reševal le golo življenje, zato ni čudno, da se je v različnih časovnih obdobjih posluževal vsakršnih postopkov, za katere je verjel, da mu bodo pomagali," o praksi iz preteklosti dodajajo pri Arsu. "Zvonjenje, škropljenje z blagoslovljeno vodo, streljanje z možnarji, pa posipanje oblakov s srebrovim jodidom s pomočjo talnih generatorjev, vojaških topov, raket in letal je nekaj metod 'aktivne obrambe', ki jo lahko spremljamo na naših tleh že od sredine 19. stoletja. Skupno vsem tem metodam je, da so izvajalci zatrjevali, kako so uspešni, če so le pravilno in pravočasno ukrepali."

dezurni@zurnal24.si