"Na študentske bone se ne prehranjujem, ker so predragi in nimam toliko denarja. Včasih si na bon naročim sendvič, saj ga dobim že za en evro," pravi študentka Romana B. Če v iskalniku lokalov študentske prehrane odkljukamo možnost hitra prehrana, najdemo več kot 40 ponudnikov, pri katerih je razvidno, da je strežba hitre prehrane v njihovih lokalih stalnica.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na vprašanje, zakaj imajo možnost subvencij tudi tisti ponudniki, ki pripravljajo zgolj hitro hrano, odgovarjajo, "da je tudi hitra hrana lahko v skladu s smernicami zdrave prehrane". A Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi, da so kebabi, pice, hamburgerji ter podobna energetsko bogata in hranilno revna hrana lahko pod pogojem, da so v kombinaciji s sadjem in zelenjavo, del občasne, nikakor pa ne stalne ponudbe.

Kakovosti ne nadzira nihče

Po zakonu bi se morali smernic zdravega prehranjevanja študentov držati vsi ponudniki, ki od države prejemajo subvencijo. Kot meni Gregorič, jih ponudniki premalo spoštujejo, med njimi so velike razlike, in čeprav se nekateri trudijo in skrbijo za kakovost hrane, je precej takšnih, ki ponujajo nekakovostno prehrano.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, gostince redno preverjajo študentje inšpektorji, a Gregorič opozarja, da ti nimajo pristojnosti preverjanja kakovosti hrane. Trenutno so edini nadzor nad kakovostjo vprašalniki o spoštovanju smernic, ki jih ponudniki rešijo in jih dostavijo inštitutu za javno zdravje. "Tak sistem je lahko koristen, a se je v praksi izkazalo, da je manj učinkovit in ne kaže realnega stanja. Papir prenese vse in naša opažanja na terenu kažejo, da ponudniki velikokrat napačno prikazujejo dejansko stanje," ugotavlja Gregorič. Nadzor nad kakovostjo prehrane zato potrebuje prevetritev, Gregorič pa rešitev vidi v izobrazbi študentov inšpektorjev, ki bi jim dali pooblastila, da bi na terenu preverjali tudi kakovost in ne le spoštovanja splošnih določil razpisa.

Težava že v razpisu

Gregorič je kritičen tudi do razpisa za pridobitev subvencije, saj ta premalo poudarja kakovost pripravljene hrane in je celo v nasprotju s smernicami: "Po trenutnih merilih kakovost ponudbe nima večjega pomena pri končnem izboru. Ponudnik kakovostno slabše, a cenovno dostopnejše hrane ima lahko prednost pred tistim, ki se trudi za kakovostno ponudbo, pa ima le nekoliko višje ceno." Poleg tega, dodaja Gregorič, "se točkuje tudi vključenost hitre hrane, kar kaže na nepravilnosti v sistemu. To bo treba z ministrstvom in študentsko organizacijo v prihodnosti uskladiti, saj država temu namenja precej sredstev, za ta denar pa se potem ponuja nekaj, kar ni v skladu z njeno prehransko politiko." Podobno meni minister za socialo in zdravstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Klemen Balanč: "Treba je omejiti hitro prehrano in spodbuditi več ponudnikov kakovostne prehrane k prijavi na razpis."

"Vlagajo naj v zdravje"

Študenti morajo biti sami toliko ozaveščeni, da se bodo uravnoteženo prehranjevali in izbrali ponudnika kakovostne prehrane, še pravi Gregorič. Ker je manj zdrava hrana praviloma cenovno ugodnejša, se po njegovem mnenju zaradi finančne stiske študentje vedno bolj zatekajo k takšnim gostincem. Strinja se, da je cenovna ugodnost pomemben dejavnik pri izbiri ponudnika, a pomembno merilo bi po njegovem še vedno morala biti kakovost hrane.