Po prepričanju predsednice društva Vesne Bergant Rakočević je ponedeljkova ponudba pravosodnega ministrstva, da z interventnim zakonom sodnikom zagotovijo dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec, le "taktika sprožanja podpore splošne javnosti proti sodstvu, ki se je v preteklosti že izkazala za učinkovit način nereševanja problema".

Predsednica sodniškega društva je retoriko zaostrila po ponedeljkovi izjavi premierja Roberta Goloba v pogovoru za TV Slovenija, da so "sodniki svojo prednost dobili v tem, da je bil njihov del najprej izpogajan", ter da posebnega dogovora glede plač sodnikov ne bo, saj mora vlada najprej doseči dogovor z ostalimi sindikati.

"Tukaj ne gre za nikakršno pogajanje o plačah v javnem sektorju, ampak gre preprosto za izvršitev odločbe ustavnega sodišča," je Rakočević Bergant danes opozorila za TV Slovenija.

Nov predlog je, manjka podpora koalicije

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je sicer v ponedeljkovem pogovoru za Siol potrdila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog reševanja sodniških plač v obliki interventnega zakona. A je ob tem ocenila, da v koaliciji za to rešitev ni podpore.

Kot je za STA dodala Bergant Rakočević, v sodniškem društvu še razpravljajo o tem, ali naj uporabijo izključno pravna sredstva, pri čemer je dilema, ali naj zoper državo vlagajo kolektivne ali individualne tožbe. Je pa občni zbor društva izglasoval, da se v primeru črnega scenarija pristopi k stavkovnim aktivnostim, po zgledu sestrskih organizacij na Hrvaškem in Portugalskem. O načinu, kako bodo te izredne ukrepe izvajali, pa še niso odločali, je navedla.

Po oceni pravosodne ministrice je sicer pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče odločilo, da gre pri sodniških plačah za neustavno situacijo. Zato praktično ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi, ki bo nato morala poravnati obveznosti še za pet let nazaj, skupaj z obrestmi, je poudarila v ponedeljek.

dezurni@styria-media.si