Ministrstvo bo za obveščanje upravičencev pripravilo tudi posebno brošuro. V njej bodo predstavljene zakonske novosti, pojasnjeno bo, kdo in na kakšen način si lahko uredi status, pri katerem organu in v kakšnem roku. Brošure bodo dostopne na vseh upravnih enotah, na diplomatsko konzularnih predstavništvih in pri nevladnih organizacijah.
Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča odločitev ustavnega sodišča ni presenetila, ga je pa "ponovno razočarala". Ob tem se boji, da bo ta odločitev podlaga za izplačevanje odškodnin izbrisanim. Ustavno sodišče je po njegovem pokazalo, "da ni ustavno sodišče Slovenije, saj jim je prav malo mar, kaj se bo zgodilo s finančno situacijo v državi, in je pripravljeno zaradi uslug sedanji vladi enostavno odriniti od sebe interese naših državljanov," je dejal.
Izbrisani pred narodovo voljo
Tako je po Gorenakovo zanimivo, "da sedem sodnikov daje prednost pravicam t. i. izbrisanih, pri čemer se sploh ne spušča v to, kako je s pravico ljudi do referenduma". Meni, da so se ustavni sodniki pri svoji odločitvi zgolj oprli na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2003, v same razloge pa se v bistvu niso spuščali.
Pri tem je izpostavil ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov, po katerih je pravica do referenduma nad pravico izbrisanih in je možno njihov problem rešiti z vložitvijo prošnje za stalno prebivanje, ki bi bilo odobreno tudi za nazaj. Tako Gorenak tudi ne čuti potrebe, da bi se izbrisanim opravičil, saj so po njegovem imeli vse možnosti za ureditev svojega statusa.
Oglasili so se tudi v SLS, kjer, kakor pravijo, spoštujejo odločitev sodnikov.
A zakon bo po mnenju vodje poslancev SLS Jakoba Presečnika prinesel posledice na področju odškodnin, ki bodo zagotovo predmet dodatnih tožb izbrisanih.
"Konec političnih manipulacij"
Ustavno sodišče je razsodilo, da smo problem izbrisanih reševali po pravni poti in na pravilen način, je po razglasitvi odločitve dejala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.
"S tem se končuje jara kača neznosnih političnih manipulacij, bitja političnih bojev na hrbtih nič krivih ljudi, ki so dolga leta živeli v naši državi, jo pomagali graditi, potem pa jim je v nekem trenutku ta obrnila hrbet in jih porinila v brezpravje," je poudarila in dodala: "Če želimo načrtovati prihodnost, moramo pospraviti s preteklostjo in to se je danes zgodilo."
Do zdaj še nobena odškodnina ni bila izplačana in Kresalova tudi ne vidi razloga, da bi postavili zakonsko omejitev za odškodnine. V prihodnjih dneh se bo srečala s predstavniki izbrisanih in se jim v imenu ministrstva za notranje zadeve opravičila za izbris.
Opravičilo odvisno od posameznega politika
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa se je za izbris opravičil z besedami: "Osebno menim, da se je za to treba opravičiti in s tega vidika kot predsednik DZ to opravičilo tudi izrekam."
Meni, da je bilo največje opravičilo storjeno že s sprejetjem zakona v državnem zboru. Na vprašanje, ali se bo kdo za izbris opravičil v imenu države, pa je dejal, da je "opravičilo sicer odvisno od vsakega posameznega politika ali političarke".