Spomnimo, da je sodišče prve stopnje postopek prisilne poravnave uvedlo 25. januarja. Oba omenjena upnika sta se na sklep pritožila in sodišču predlagala, da zavrže predlog za začetek prisilne poravnave, nad SCT pa začne stečajni postopek.

SCT je predlog za prisilno poravnavo vložil 30. decembra lani in ga 17. januarja po pozivu prvostopenjskega sodišča znotraj predvidenega 15-dnevnega roka za popravo tudi dopolnil. Upnika sta menila, da je procesno dejanje vložitve predloga za začetek stečajnega postopka opravljeno šele z dopolnitvijo predloga oz. takrat, ko je predlog postal popoln in ne z vložitvijo predloga.

Višje sodišče je to razlago zavrnilo in pritrdilo prvostopenjskemu organu, da je dolžnik s tem, ko je predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložil poročilo o finančnem poslovanju z dne 30. septembra 2010, zadostil  zakonskim zahtevam glede vložitve formalno popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

SCT zlorabil procesne pravice?
Upnika sta tudi ocenila, da je SCT z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave 30. decembra 2010 zlorabil procesne pravice. SCT naj bi namreč na ta način kot datum za pripravo obveznih prilog lahko upošteval 30. september 2010, kar mu je omogočilo predložitev tri mesece in 17 dni starih finančnih podatkov s ciljem, da bi upnikom prikril daljše časovno obdobje svojega poslovanja.

Višje sodišče je tudi te navedbe ocenil kot neutemeljene, saj je takšno ravnanje še v okviru dopustne procesne taktike, predvidene z zakonsko določenimi procesnimi pravili.