Upravno sodišče je zavrglo tožbo zavarovalnice Generali zoper uredbo o določitvi najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sodišče je presodilo, da izpodbijana uredba ni tak akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.

Izpodbijana uredba ne opredeljuje pravic ali obveznosti zaključenega kroga oseb ob konkretnem življenjskem dogodku, zato njenih določb ni mogoče šteti za posamični upravni akt, izdan v obliki predpisa. Le tak akt pa bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je razvidno iz sodbe. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Sodišče: Uredba je po svoji obliki predpis oziroma splošni akt

Zavarovalnica je s tožbo posredno predlagala, da najvišja dovoljena mesečna premija znaša 44,89 evra za čas veljavnosti uredbe. Država je medtem v odgovoru na začasno odredbo ugovarjala procesnim predpostavkam, saj da uredba ni konkretni upravni akt, ker ureja splošne pogoje za vse ponudnike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

V Sloveniji dopolnilno zavarovanje sicer nudijo le tri zavarovalnice. A sodišče ob tem "ne vidi nobene specifične lastnosti, ki bi navzven zagotavljala prepoznavnost tožnice kot povsem konkretno določene osebe". 

Sodišče je ugotovilo, da tožba ni dovoljena, saj da "v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon". 

Upravni spor je predviden "v primeru posamičnih oblastvenih aktov in dejanj, ki se vzpostavijo in neposredno učinkujejo v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe". 

Izpodbijano uredbo pa je vlada izdala na podlagi zakona o kontroli cen in je po svoji obliki predpis, torej splošni akt. Uredba določa najvišjo dovoljeno ceno in zaradi tega ukrepa zavarovalnice ne smejo prenehati izvajati dopolnilnega zavarovanja ter odkloniti sprejema v dopolnilno zavarovanje. 

Sodišče sicer pritrjuje zavarovalnici, da uredba na njen pravni položaj neposredno učinkuje, "vendar pa zaradi takega učinkovanja splošni akt še ni nujno tudi posamični konkretni (upravni) akt". 

Foto: epa Generali

Vlada je sredi aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra, potem ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za več kot 30 odstotkov. Zatem sta tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, napovedali možnost dviga premije. Generali je skupaj s tožbo vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, kar je sodišče prav tako zavrglo.

DZ: S 1. septembrom ukinitev dopolnilnega zavarovanja

Poslanci so sicer včeraj sklenili, da je zakon, ki odpravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvaja obvezen prispevek v višini 35 evrov, primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakon predvideva, da se dopolnilno zavarovanje ukine 1. septembra. 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob tem predlagal, da se s finančnimi izračuni podkrepi odločitev, da bo prispevek znašal 35 evrov, torej približno toliko, kot zdaj stane dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sami so namreč izračunali, da bodo imeli pri tej ceni 48 milijonov evrov minusa, čeprav bo prispevek plačevalo 150 tisoč ljudi, ki zdaj niso plačevali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Teh 150 tisoč ljudi bo vsak mesec plačalo 5,3 milijona evrov, ki ga doslej ni plačeval nihče.

Skupaj se bo zaradi novih 'zavarovancev' v enem letu zbralo 63 milijonov evrov več, pa bo kljub temu minus še vedno 48 milijonov evrov. 

Spomnimo, vlada je premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zamrznila, ker naj bi bila podražitev neupravičena, podatki ZZZS pa kažejo, da bo kljub dodatnim 63 milijonov evrov izguba še vedno znašala 48 milijonov evrov. Zakon sicer določa, da ta primanjkljaj pokrije proračun.

dezurni@styria-media.si