Odločitev so sprejeli z osmimi glasovi za in enemu proti. Proti je glasovala sodnica Etelka Korpič - Horvat, ki je dala odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je dal sodnik Ernest Petrič.

Korpič - Horvatova je med drugim v svojem ločenem mnenju zapisala, da je sodišče opustilo presojanje, ali je zakon skladen z ustavo, ampak se je "zadovoljilo z ugotovitvijo, da po njuni uveljavitvi "obstaja možnost sanirati morebitno protiustavnost sprejete zakonske ureditve z institutom ustavnosodne presoje zakona".

Ustavne vrednote prednost

Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da morajo imeti ustavne vrednote prednost. Te bi v primeru referendumov in še bolj v primeru zavrnitve obeh zakonov na njih ostale nezavarovane do te mere, da bi to ogrozilo ravnotežje med različnimi ustavnimi vrednotami. Zato se mora pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma umakniti.

Nemoteno zagotavljanje državnih funkcij ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma.

Pobudo za referendum je vložila skupina poslancev Pozitivne Slovenije in sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. V ustavno presojo pa jo je poslal državni zbor.

Janša: Branik slovenske suverenosti

Na odločitev se je že odzval premier Janez Janša. Na Twitterju je zapisal, da je "današnja odločitev US branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank."

Z odločitvijo sodišča je zadovoljen tudi finančni minister Janez Šušteršič: "Veseli smo te odločitve ustavnega sodišča, zlasti tega, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo, razmislil o plusih in minusih."

"Politična odločitev"

"Pričakovali smo, da bo pri odločanju prevladala stroka, vendar ni tako," pa so prepričani v sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije. Odločitev so označili za politično.

"Odločitve ustavnega sodišča spoštujemo, kar pa ne pomeni nujno, da se z njimi povsem in o vsem strinjamo," pa je dejala poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek.

"Če preberete natančno obrazložitve, v tem trenutku po moji oceni noben referendum, ki bi lahko poslabšal situacijo v Sloveniji, ne bi bil dovoljen, ampak to so tako rekoč vse odločitve, ki jih trenutno sprejemamo," je še dejala.

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber se je tako pridružil stališčem, zapisanim v odklonilnem ločenem mnenju ustavne sodnice Etelke Korpič-Horvat, da bi ustavno sodišče moralo, v skladu z dosedanjo presojo referendumskih zadev, preveriti ali se obstoječa protiustavnost, ki jo je opisala vlada, odpravlja na ustavno skladen način z zakonom o slovenskem državnem holdingu in zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Koalicijske stranke odločitev pozdravile

V koalicijskih strankah so večinoma pozdravili današnjo odločitev ustavnega sodišča, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. V SD pa so med drugim opozorili, da je ustavno sodišče v primerjavi z lani povsem spremenilo stališče.

Predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je odločitev sodišča pozdravil. "Zdaj bo končno možno uveljaviti ključen ukrep za spodbuditev gospodarske rasti: slabo banko, s čimer se bo sistemske banke razbremenilo slabih naložb," je poudaril in to ocenil za "spodbudno novico za slovensko gospodarstvo".

Iz Državljanske liste so sporočili, da gre za dober signal mednarodnim javnostim. "S tem sporočamo, da smo težave sposobni reševati sami in da bomo iz krize izšli brez tuje pomoči," pravijo.

V Novi Sloveniji pa ocenjujejo, da gre "za predbožično darilo Sloveniji". "Odločitev ustavnega sodišča je korak k normalizaciji razmer v Sloveniji," so poudarili in se strinjali, da je Slovenija danes poslala močan pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom.

V DeSUS pa so bili zelo kratki. Generalni sekretar stranke Ljubo Jasnič je sporočil le, da je bila odločitev pričakovana.

Na današnjo odločitev so se odzvali tudi v zunajparlamentarni stranki LDS. Pravijo, da so odločitev sprejeli "z začudenjem", čeprav načeloma zagovarjajo stališče, da je treba sodbe ustavnega sodišča spoštovati in se jih v načelu ne komentira. "Tokrat pa ne moremo in ne smemo molčati," so poudarili.

Različni odzivi med ekonomisti

Med ekonomisti je odločitev US sprožila različne odzive. Jože P. Damijan in Matej Lahovnik sta pozdravila odločitev, Jože Mencinger pa se je odzval zelo kritično.

"S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov," meni Damijan.

Lahovnik vidi v tej odločitvi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo prišlo le do dvomesečne zamude pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal za STA.

"Sramota za ustavno sodišče; ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo," pa je kratko dejal Mencinger.

Ekonomist Mojmir Mrak se z odločitvijo ustavnega sodišča strinja, ga je pa, pravi, presenetila, saj da je ob sicer podobni argumentaciji diametralno nasprotna odločitvi, sprejeti lani v kontektsu referenduma o pokojninski reformi.

"Čeprav smo nekateri že lani ob tistem referendum trdili, da so referendum o temah, ki imajo izrazito javnofinančno komponento, neprimerna oblika odločanja, se je ustavno sodišče na takšno stališče postavilo šele sedaj. Bolje pozno kot nikoli. A dejstvo ostaja, da bi z drugačno odločitvijo ustavnega sodišča lani tudi razvoj dogajanj v Sloveniji in v percepciji mednarodnih finančnih trgov do naše države verjetno bil drugačen, kot je dejansko bil," je povedal Mrak.