Težave, povezane z zakonom o duševnem zdravju, ki je med drugim uveljavil posebni postopek neprostovoljne namestitve oseb z duševno motnjo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, niso nove. Čeprav so v Domu Lukavci leta 2020 odprli nove prostore na varovanem oddelku, s katerimi so pridobili 12 novih mest, se še vedno soočajo s prezasedenostjo.
Brez lastne ambulante, vedno 8 do 9 oseb preveč
"V Domu Lukavci imamo na varovanih oddelkih (VO) uradnih kapacitet za namestitev s sklepom sodišča 56, od tega imamo prezasedenost čez celo leto od 8 do 9 oseb," pravi direktorica doma Stanka Vozlič.
"Če to primerjamo z največjim zavodom – Hrastovcem, ugotovimo, da jih imajo oni ravno toliko, čeprav so dvakrat večji in imajo koncesijo za zdravstvene storitve – to pomeni, da imajo svojo ambulanto. Pri nas pa zdravniške storitve zagotavlja Zdravstveni dom Ljutomer," pojasnjuje in poudari, da je zdravnik ključna oseba, ko je treba izvesti posebni varovalni ukrep na VO pri osebah, nameščenih s sklepom sodišča.
Zakon je neskladen z ustavo, a ga še niso popravili
Vsako leto jih sicer obišče Varuh človekovih pravic, ki preveri, kakšno je trenutno stanje. "Seveda v poročilu ugotavlja, da se ni kaj dosti spremenilo. Zaradi pritožb socialnovarstvenih zavodov na sklepe sodišča je ustavno sodišče ugotovilo, da zakon o duševnem zdravju ni v skladu z ustavo in se ne sme kršiti pravic ostalim uporabnikom, ki so že na varovanih oddelkih, s tem, da sodišča s sklepom nameščajo druge ljudi kar v dnevne prostore, hodnike, baje tudi kopalnice …," pojasnjuje sogovornica.
Zakon o duševnem zdravju je sicer v veljavi od leta 2009, da je protiustaven, je ustavno sodišče presodilo leta 2019. Varuh človekovih pravic je odločitev označil za zelo resno opozorilo po takojšnjem sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanitev in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v zavodih. Ministrstvo je takrat napovedalo ravnanje v skladu z odločitvijo sodišča, a zakona do današnjega dne še niso spremenili.
Nekateri ostanejo kar doma, kjer čakajo na prosto mesto
Kot pravi direktorica Doma Lukavci, pa so "sodišča po novem iznašla nov način nameščanja, in sicer z izdajo sklepa o čakanju, da se sprosti prosto mesto v socialnovarstvenem zavodu".
Namesto da takšna oseba na prosto mesto čaka v psihiatrični bolnici, s sklepom ostane doma, pa čeprav ogroža sebe in druge, opozarja. Če jo iz psihiatrične bolnišnice odpustijo v domače okolje, ker ne ogroža več sebe in drugih, pa potem to pomeni, da sklep za odvzem svobode po ustavi ni upravičen, paradoks opiše sogovornica. "Zgodilo se je, da oseba, katere sklep smo prejeli za namestitev v naš zavod ob sprostitvi mesta na varovani oddelek, ni bila nikoli sprejeta, ker je s sklepom čakala doma in iz nam neznanih vzrokov umrla," opozarja Vozličeva.
Meni, da ljudem, ki ogrožajo sebe in druge, ne bi smeli dovoliti, da na sprostitev mesta na varovanem oddelku čakajo doma. Nesmiselno se ji zdi tudi, da mora potem takšne osebe, ko se mesto sprosti, na varovani oddelek pozvati kar socialnovarstveni zavod sam. "Zaradi duševne bolezni in nekritičnosti do stanja je iluzorno pričakovati, da se bo oseba odzvala na poziv socialnovarstvenega zavoda, da lahko pride v zavod, kjer jo bomo zaprli in varovali pred nevarnostjo," pojasni. Za povrh osebo bremeni še plačilo namestitve na varovani oddelek – "prisilno nastanitev" mora plačati sama.
V mesecu dni štirje pobegi
Težave v zavodu in prenatrpanost pa čutijo tudi lokalni prebivalci. Bralka iz okoliških krajev se je obrnila na nas in dejala, da se "vaščani Lukavcev bojijo za svojo varnost zaradi nekaterih stanovalcev doma", ki naj bi večkrat pobegnili iz zavoda in se prosto sprehajali med ljudmi.
Da so prejeli anonimni klic, so za Žurnal24 potrdili tudi v Domu Lukavci, kjer pravijo, da so v zgolj enem mesecu zabeležili štiri pobege. Ukrepala je policija, ki osebe privede nazaj, saj po sklepu sodišča ogrožajo sebe in druge.
Za kako nevarne osebe pa sploh gre? "Kako močno ogrožajo sebe in druge, ugotavlja sodni izvedenec, preden se izda sklep. Mi osebo varujemo za zaklenjenimi vrati, skrbimo, da dobi predpisano terapijo in se skupaj trudimo, da se lahko oseba vrne v domači kraj. Trudimo se, da dojame, zakaj je pri nas in kdaj se bo lahko vrnila domov – seveda, če to razume. Osebe, ki so dementne, najbrž ne bodo mogle domov in tega cilja ne zasledujemo," pojasnjuje direktorica Doma Lukavci.
Obstajajo tri vrste varovanih oddelkov:
- varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju,
- varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju) in
- varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor.
Kot dodaja Vozličeva, gre pri marsikaterem varovancu tudi za kombinacijo naštetih težav.
Varovanje po njenih besedah poteka v predpisanih bivalnih prostorih s pripadajočim dvoriščem, ki ima zaklenjena vrata. "Na oknih ni rešetk, niso zaklenjena in ni bodeče žice na ograji," pojasnjuje. Ograja sicer ni predpisana, a jo imajo, bistvo varovanih oddelkov pa so, tako Vozličeva, zaklenjena vrata in sobe za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov.
Zakon o duševnem zdravju je sicer v veljavi od leta 2009, da je protiustaven, je ustavno sodišče presodilo leta 2019... …