Francija je kot prva država Evropske unije na podlagi 42.7 člena Lizbonske pogodbe, ki govori o pomoči članici, ki je žrtev obroženega napada, zaprosila za pomoč preostale članice v francoskih vojaških operacijah v tujini in v boju proti skrajni sunitski milici Islamska država.

Francija bo glede pomoči stopila v stik s posameznimi članicami

Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je na novinarski konferenci pojasnila, da so vse članice EU naklonjene prošnji Francije po pomoči. "Francija bo v naslednjih urah in dneh stopila v stike s posameznimi članicami in jim pojasnila, kakšno pomoč potrebuje."  Mogherinijeva je še pojasnila, da za potrditev tega člena ni potrebno upoštevati nobenih formalnosti več, zato se pomoč usklajuje bilateralno med državami, usklajuje pa jih Evropska unija. 

"Kakšno pomoč, bi katera od držav EU lahko ponudila Franciji, je prepuščen odnosu države, ki za pomoč zaprosi in države, ki je zaprošena. Šlo bo torej za pomoč v logističnem smislu ali za pomoč pri letalskih napadih na cilje Islamske države," pojasnjuje obramboslovec Klemen Grošelj. 

"Pričakujemo hitro pomoč"

Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je to politično dejanje, ki je bilo uporabljeno prvič. Natačne pomoči, ki jo Francozi želijo od preostalih članic, obrambni minister ni želel razkriti, nakazal pa je željo, da bi države sodelovale pri operacijah na Bližnjem vzhodu in Maliju. "Pomoč je lahko v različnih oblikah na Bližnjem vzhod ali pa tudi kje drugje. Vsekakor pa pričakujemo, da se bodo države odzvale hitro, sicer pomoč nima smisla."

Slovenija lahko omogoči prelete in uporabo letališča

O pomoči Franciji so se strinjali vsi obrambni ministri na sestanku v Bruslju, kjer je sodelovala tudi slovenska ministrica Andreja Katič. 

"Slovenija nima letalskih sil, da bi sodelovala pri bombardiranju, lahko pa ponudi pomoč v infrastrukturi, če bo potrebno, lahko omogoči prelete čez naš zračni prostor, uporabo letališča v Cerkljah ter izmenjavo obveščevalnih podatkov. Mislim, da se bo z aktiviranjem teh klavzul izmenjava podatkov, ki med članicami EU očitno deluje slabo, bistveno okrepila,"  razlaga Grošelj. 

"Napad na eno članici je napad na zavezništvo"

Francija računa na pomoč predvsem Velike Britanije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, skratka držav, ki so v posredovanjih že sodelovale in imajo izkušnje. "Nujno pa je seveda sodelovanje z ZDA, evropska vojaška organizacija v Evropi je namreč zelo odvisna od ZDA," pravi Grošelj, ki ne izključuje možnosti aktivacije 5. člena ustanovne listine zveze Nato, ki govori o kolektivni obrambi oziroma o tem, da je napad na eno članico napad na zavezništvo in vse njegove članice. "Nato se sicer lahko vplete v dogajanja, vendar je Izid zelo negotov," meni Grošelj.  

Možni protiukrepi Islamske države

Foto: Žurnal24 Klemen Grošelj (Foto: Boštjan Tacol) "Islamska država bo delovala v okviru svojih zmožnosti izvajati povračilne aktivnosti v ključnih državah, ki bodo vodile napad nanjo. IS deluje oportunistično, udari, kjer lahko, to pa je pogojeno s tem, ali ima zmogljivosti in zmožnosti. Napadi se ne morejo zgoditi, če ni za to izgrajena infrastruktura," razlaga Grošelj, ki ocenjuje, da je kopensko posredovanje na območju Islamske države malo verjetno.

Najpomebnejša bitka: bitka na ideološkem polju

"Delovanja Islamske države se v tem trenutku ustaviti ne da, lahko pa se ga oslabi predvsem z napadi na naftno industrijo, ki je, poleg donacij iz nekaterih drugih muslimanskih držav,  bistveni vir financiranja  IS," pravi Grošelj. "Vendar pa mora biti vojaški del v funkciji podpore veliko pomembnejšega dela boja proti Islamski državi, problem je namreč ideja, ki jo širi IS. Glavni spopad tako ne sme biti na bojnem polju, glavni spopad je spopad idej, ideološki spopad, kot je bil pri nas spopad demokracija: nacifašizem. Najpomembnejša je zmaga v ideološkem polju!"