Zdaj je odnos med rektorjem in županom dokaj hladen. Boste vi, če postanete rektor, ta odnos in sodelovanje spremenili?
Marko Marhl. Je najmlajši kandidat za rektorja. Rojen je leta 1967. Trenutno opravlja delo prorektorja za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na mariborski univerzi. Zase pravi, da večino prostega časa, ki ga ima, nameni športu. “Tako poleti kot pozimi se najde šport zame. Poleti kajtam in srfam, pozimi smučam. Tudi zdaj, med kampanjo, grem, kolikor mi čas dopušča, zvečer na badminton ali kaj podobnega,” pove Marhl. Med poznavalci razmer na univerzi ga že uvrščajo v drugi krog volitev.
Sem za nujno sodelovanje med univerzo in lokalno skupnostjo. Še posebno z Mestno občino Maribor. Moj namen o tem sodelovanju je resen. Ocenjujem, da je škoda, da sodelovanja do zdaj ni bilo več. Ne da si želim boljših odnosov, zdi se mi, da je to obveza, in če bom izvoljen za rektorja, se bomo zagotovo povezali z občino. Menim, da mora univerza intenzivno sodelovati v projektih Evropske prestolnice kulture 2012 in Univerzijade 2013. Predvsem pri zadnjem projektu lahko rečem, da je to stvar študentov, in če tukaj univerza ne bo sodelovala, bo delovalo smešno.
Kakšna se vam zdi predvolilna kampanja? Mnogi menijo, da je kar umazana, in sicer predvsem zaradi veliko anonimk in spletne strani Uni-mb.org. Kaj si vi mislite o tem?
Najbolj so mi v predvolilni kampanji všeč soočanja v živo, kjer je debata odprta, kjer lahko vsak vse vpraša. Kar se pa tiče anonimk, delovanja od zadaj, teh podtalnih podtikanj, pa je moje mnenje, da to ne spada v akademski prostor. To je pravzaprav v škodo institucije kot takšne, ki je drugače vredna ugleda. Predvolilna kampanja se lahko izpelje veliko bolj korektno. Ne verjamem, da bi se na kateri drugi ugledni univerzi pojavljalo kaj takega.
Mnogi menijo, da se na rektoratu na veliko zaposluje in da je preveč zaposlenih predvsem v administraciji. Boste, če postanete rektor, odpuščali?
Krivično je to, da ni jasnih kriterijev za zaposlovanje pri skupnih nepedagoških službah. Zato se lahko dogajajo anomalije. Menim pa, da je treba zelo paziti pri zaposlovanju. Izkoristiti je treba to, da smo vseeno povezani s fakultetami. Sem za to, da se skupne službe reorganizirajo v smislu mrežnega sistema. Resnično apeliram ne na racionalizacijo, ampak na profesionalizacijo. Ne gre za to, da bi službe zreducirali. Tu ni toliko pomembna kvantiteta, ampak kvaliteta.
Kakšno mnenje imate o univerzitetnih podjetjih Uni, d. o. o.? Tudi nekateri zaposleni na univerzi so prepričani, da delujejo netransparentno.
Nisem tak, da bi, če bom nastopil funkcijo, že prvi dan padale glave. To ni v moji navadi.
To, kar se sliši o teh podjetjih, nam zagotovo ni v ponos. Če bom izvoljen za rektorja, bom najprej naredil jasno revizijo celotnega delovanja vseh teh podjetij. Želim, da se resnično transparentno pokaže, kakšno je stanje.
Ste si že izbrali najožje sodelavce?
Glede tega sem zelo fleksibilen. Pogovarjal sem se že z veliko ljudmi. Moji sodelavci se morajo videti v mojem programu, saj lahko samo tako dobro delamo. Najprej gre za vsebino. Sem zelo odprt.
Torej bi bil v vaši ekipi tudi prostor za sedanjega glavnega tajnika univerze in sedanjo vodjo rektorjevega kabineta?
Pošteno povem, da s tem nisem niti malo obremenjen. Za glavnega tajnika Boštjana Brumna je tako, da ga je potrdil senat univerze, njegov mandat pa še vedno traja. Nisem niti takšen, da bi, če nastopim funkcijo, že naslednji dan rezal vejo. Ali pa da bi padale glave. Nisem tak človek. Pričakujem pa, da mi bodo vsi dovolili, da si bom lahko najožje sodelavce izbral sam. Tudi če nekomu mandat še traja.