Kako bi ocenili finančno stanje Univerze v Mariboru? Veliko očitkov pada v zadnjih letih, da so se delali projekti, ki niso upravičeni oziroma potrebni.
Igor Tičar. Zdajšnji dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri) Univerze v Mariboru (UM) vodi omenjeno institucijo že drugi mandat. Lani je Feri pod njegovim vodstvom pridelal nekaj več kot 210 tisoč evrov dobička.
“Stanje je dobro, vem pa, da imajo nekatere druge fakultete finančne težave,” pravi kandidat za rektorja UM. Tičar je bil do oktobra tudi član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), med letoma 1997 in 2005 pa je bil poznan kot prvi nadzornik Nigrada. Zase pravi, da vedno vse pove brez dlake na jeziku.
Dekani smo kar odrezani od takšnih informacij. Verjamem, da bi ta pregled moral imeti upravni odbor univerze, vendar dvomim, da ga tudi oni vedno imajo. Univerza od denarja, ki ga dobi, zase odreže kar velik kos pogače.
Iz tega deleža se potem financirajo stvari, ki niso vedno povsem transparentne. Univerza je kopico zadev nakupila, ne da bi na kolegiju dekanov ali kje drugje prej o tem razpravljali.
Kaj pa se je kupilo na tak način?
Naj samo omenim Tyrševo, torej nekdanji pljučni dispanzer. Potem sem posredno izvedel, da kupujemo Fontano. Nato je bila v igri Slavija. Zdaj kupujemo umetnostno galerijo.
Za ta nakup menim, da je pameten, vse drugo pa postaja netransparentno v tem času zaradi tako imenovanih Uni, d. o. o.
Omenili ste nekatera podjetja, ki jih je ustanovila univerza, da zmanjša stroške. Kaj si mislite o njih?
Ideja sama po sebi ni slaba. Torej da bi univerza ustvarila kakšne prihodke. Vendar se je to izrodilo.
Dogaja se tiha, prikrita privatizacija univerze, ker se pojavljajo javno-zasebna partnerstva, kjer se denar nenadzorovano preliva. Ugotavljamo tudi, da za nekatere dejavnosti, ki jih zdaj opravljajo podjetja Uni, plačujemo več, kot smo včasih.
Vzemimo za primer čiščenje prostorov. Pred dvema letoma smo plačevali okoli 12 tisoč evrov na mesec za čiščenje prostorov, danes pa za to dejavnost plačujemo več kot 14 tisoč. Opažam pa iste snažilke kot pred dvema letoma, ki pač zdaj delajo pod drugo zastavo.
Kaj bi kot rektor spremenili pri financiranju fakultet?
Treba bo vpeljati sistem, kot ga pozna ljubljanska univerza. Torej da ima vsaka fakulteta svojo davčno številko, kar ji omogoča določene finančne mahinacije. Danes jaz kot fakulteta na banki ne morem najeti kredita.
Lahko najamem kredit pri univerzi, kar je rahlo shizofreno, saj mi posodijo denar, ki je tako ali tako prišel zame. Njim pa moram plačati obresti, ki niso tako majhne. Mislim, da so okoli sedem odstotkov. Tako se ne more delati. Fakultete morajo delati čim bolj avtonomno.
Boste, če postanete rektor, zamenjali najbližje sodelavce zdajšnjega rektorja?
Če dobim mandat, imam svoje najožje sodelavce že izbrane.
Kako bi ocenili predvolilno kampanjo?
Kot naporno.
Bi kot rektor izboljšali sodelovanje z Mestno občino Maribor?
Brez skrbi. To je potrebno. Odnosi z mestom ne smejo biti odvisni od tega, ali sta en župan in en rektor med sabo v kakršnemkoli osebnem sporu.
Bom grdo rekel; ni potrebno, da se imata rada, morata pa sodelovati.