Zapori. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) iz Strasbourga ugotavlja, da obsojenci v slovenskih zaporih živijo dostojno in bivajo v povsem humanih razmerah ter da jim zato niso kršene pravice. Sodišče je namreč zavrnilo pritožbe desetih zapornikov, ki kazen prestajajo v zaporu na Dobu. Lani so skupaj s še 234 zaporniki z Doba in iz ljubljanskega zapora na ESČP posredovali pritožbe zoper 
državo.

“V pritožbah so zatrjevali, da je zapor prezaseden, kar naj bi se odražalo v pomanjkanju osebnega prostora, slabih sanitarnih pogojih, nezadostnem zračenju prostorov, prikrajšanju v zasebnosti, pretirani omejitvi časa, ki ga lahko preživijo zunaj celic, pomanjkljivi zdravstveni, zobozdravstveni, psihiatrični in psihološki oskrbi ter tudi v zmanjšani varnosti. ESČP je za vse pritožbe ugotovilo, da so očitno neutemeljene in kot take nedopustne,” odločitev ESČP pojasnjujejo državni pravobranilci, ki v sodnih sporih zastopajo Slovenijo.

Koliko je vseh?

Pritožbe zapornikov, ki od države zahtevajo dobre štiri milijone evrov, je sicer na ESČP posredoval njihov pooblaščenec Franci Matoz. “Sodbo smo prejeli predvčerajšnjim in jo bomo zdaj proučili. Sodišče je pritožbe razvrstilo po skupinah, in tako bo tudi odločalo. Pritožbe teh desetih niso sprejeli, kar pa ne pomeni, da so jih zavrnili,” sklep sodišča razume Matoz. ESČP naj bi v kratkem odločilo še o preostalih pritožbah zapornikov. Matoz jih je posredoval okoli 350, iz Strasbourga pa so jih državnim pravobranilcem v Ljubljano za zdaj poslali šele 160. Pravobranilci morajo pred odločanjem namreč podati odgovor države na pritožbo. “Zaradi dejstva, da so okoliščine prestajanja kazni zapora teh desetih pritožnikov v splošnem enake okoliščinam, v katerih zapor prestajajo kazen drugi pritožniki, pričakujemo, da bo sodišče tudi glede drugih pritožb odločilo enako,” dodajajo 
pravobranilci.

Foto: Živa Zakšek zapor Dob

Slovenska pravila dajo več

Pravniki sicer opozarjajo, da so se tudi skozi sodno prakso ESČP razvila določena priporočila, ki pa se v zaporih različnih držav izvajajo različno. “Z eno od sodb je bilo priporočeno, da se zapornikom omogoči bivanje na najmanj 3,5 ali štirih kvadratnih metrih površine; kar je manj, predstavlja kršitev dostojnega prestajanja kazni,” razlagajo pravniki.

Tega pogoja slovenski zapori, ki morajo sicer poskrbeti tudi za to, da v zaporniški celici ne biva več kot osem obsojencev, zagotovo ne kršijo. Pravila v Sloveniji namreč zapornikom namenjajo celo več prostora kot priporočila ESČP. “Normativi so predpisani samo za novogradnjo. Na vsakega obsojenca v enoposteljni sobi mora biti najmanj devet, v večposteljni sobi pa najmanj sedem kvadratnih metrov površine,” pojasnjujejo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Normative sicer uporabljajo tudi za izračun zasedenosti drugih zaporov, ki niso bili grajeni skladno s temi normativi.