Zakon o kazenskem postopku predvideva, da sodba postane pravnomočna, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje, kar se je zgodilo danes.

Obsojeni še lahko spodbijajo sodbo

Čeprav je sodba v zadevi Patria z odločitvijo višjega sodišča postala pravnomočna, to še ne pomeni, da je obsojenim zmanjkalo pravnih sredstev, da bi sodbo izpodbijali. V prvi vrsti so tukaj izredna pravna sredstva;  Krkovičev zagovornik je že napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, tudi Janšev odvetnik Franci Matoz je napovedal, da bodo sodbo izpodbijali z vsemi pravnimi sredstvi.

"Sodba višjega sodišča, ki je podrobno ne poznam, ker je še nisem prejel, sem pa o njej bil seznanjen, me je presenetila. Nikakor ne najdem pravnih argumentov, kako bi lahko nekdo zavrnil pritožbo zoper sodbo, s katero se nekoga obsodi za sprejemanje obljube nagrade od neznanega podkupovalca na neznanem kraju ob neugotovljenem času in neznanem načinu," je povedal Matoz. Zato je napovedal, da bo sodbo v miru prebral, nato pa vložil izredno pravno sredstvo. Ob tem je zatrdil, da o možnosti alternativnega prestajanja kazni sploh ne razmišljajo.

Varstvo zakonitosti? Evropsko sodišče?

Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.

Zahteva se poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ki lahko tudi odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče na seji, ki prav tako lahko odredi odložitev ali prekinitev izvrševanja sodbe.

Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo, ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.

Ker obtoženi in njihovi zagovorniki že od začetka postopka trdijo, da so nekateri dokazi pridobljeni s kršenjem človekovih pravic, ni izključena niti ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na isti podlagi bi obsojeni lahko iskali pravico tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. Črnkovič je to že napovedal, rekoč: "Če nikjer drugje v tej državi ni pravice in poštenja, potem bo to, upam, v Evropi," je dejal po prejemu sodbe.

Tožilstvo zadovoljno

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je ob današnjem prejemu odločitve dejal, da je tožilstvo tako sodbo pričakovalo, ker ustreza dejanskemu stanju. Zaskrbljujoče pa je, da se je tožilstvo moralo ukvarjati z državnimi institucijami, vlado in predsednikom vlade, je dodal. Poudaril je, da tožilstvo ni imelo nobenih političnih ciljev.

Ferlinc je še dodal, da ga skrbi stanje v družbi, sodba pa je po njegovem mnenju dokaz, da je v državi korupcija, kar ga žalosti. "Tukaj ni problem strank, levih ali desnih, gre za to, da v naši družbi ni ničelne tolerance do korupcije," je povedal tožilec. Kot je nadaljeval, del politike celo nudi podporo ljudem, ki so obremenjeni s koruptivnimi odnosi, in to ga skrbi. To se namreč ne bi smelo zgoditi in sodba to po njegovem jasno izraža.

Eno leto po prvostopenjski sodbi

Drugostopenjska sodba prihaja skoraj leto dni po prvostopenjski, ko je ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek trojico spoznala za krivo kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Tako Janša kot Krkovič in Črnkovič sodni postopek že od samega začetka označujejo za politični konstrukt in zatrjujejo, da so nedolžni ter da proti njim ni nobenih dokazov. Zato je tudi pričakovati, da bodo obsojeni iskali pravico na višjih instancah. Zoper pravnomočno sodbo so namreč še možna pravna sredstva, sodba pa se izvrši, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir.