"Ni dvoma, da je Slovenija po drugi svetovni vojni več deset let vlagala sredstva v obnovo porušene domovine in sanacijo povzročene vojne škode namesto v razvoj. Nemčija dolguje Sloveniji 3,5 milijarde evrov, kar bi nam koristilo kot gospodarska spodbuda in socialni korektiv za upravičence," je Združena levica (ZL) zapisala v svojem programu. "Nikakor ne gre le za populističen zapis v programu," poudarja šef stranke Luka Mesec in dodaja: "V časih, ko Nemčija in njena ekonomska politika, ki jo vsiljuje na ravni Evropske unije, izžemata države evropske periferije, je čas, da vrnemo žogico in opozorimo na to, da ima tudi Slovenija neizplačane zahtevke do Nemčije." 

"Težko komentiram, ker njihovega programa nisem prebral, ampak zadeva se sliši tako marsovsko, da je težko verjeti," o zahtevah ZL pravi ekonomist Janez Šušteršič. 

"Zaradi neizplačanih pokojnin izpuhtele milijarde"

"Misel, da bi se mladi dinozavri radi dokopali do reparacij, je lepa, ampak kje so bili 70 let? Pustimo te male smrkavce, ampak v ozadju so stari fosili, ki vedo, koliko je ura," se sprašuje zgodovinar Jože Dežman in pri tem dodaja: "Če bi bila Nemčija dobre volje, bi se morda še lahko kaj dobilo, ampak jaz dvomim, da smo mi pri vrhu prioritetnega seznama držav, ki jim morajo škodo še vrniti."

"Nedvomno je osnovni problem, da komunisti niso dovolili mobilizirancem v nemško vojsko, da bi dobivali nemške pokojnine. Šlo jim je v nos, da bi od Nemčije dobivali denar ljudje, ki so jih imeli za izdajalce. Tam je nekaj milijard šlo v zrak; tega se zdaj ne da več izterjati, vprašanje je namreč, koliko mobilizirancev je še živih," poudarja Dežman.

Nekaj škode je bilo po njegovih ocenah sicer že poplačano z imovino Nemcev, ki so jih izgnali in je ostala pri nas, v sedemdesetih letih pa sta se o poplačilu škode sporazumela tudi Tito in nemški predsednik Willy Brandt.

MZZ: Za Slovenijo to vprašanje še ni zaključeno

"Slovenija si vztrajno in dosledno prizadeva, da bi z Nemčijo začela dialog o tem vprašanju. Doslej pri tem – tako kot cela vrsta drugih prizadetih zahodno- in vzhodnoevropskih držav – ni bila uspešna. Nemčija dosledno vztraja pri stališču, da naj bi bile v skladu z dogovorom med Titom in Brandtom vse obveznosti Nemčije do nekdanje Jugoslavije iz naslova odškodnin za škodo, povzročeno med II. svetovno vojno, izpolnjene, zato ne privoli v odprtje te problematike na bilateralni ravni. Kljub temu pa ostaja za Republiko Slovenijo to vprašanje še vedno nerešeno," pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), pri čemer dodajajo, da se dogovor med Titom in tedanjim nemškim kanclerjem Brandtom ne nanaša na odškodnino za povzročeno vojno škodo, ampak da gre za posojilo v višini ene milijarde nemških mark, ki je bilo takrat dano tedanji Jugoslaviji pod zelo ugodnimi pogoji.

"Slovenija ni dobila dovolj"

"Če gledamo številke vidimo, da je to, kar je Slovenija dobila, daleč od tega, za kar je bila Nemčija na Jaltski konferenci obvezana, da mora plačati," poudarja Mesec. V njegovi stranki pa še poudarjajo, da je danes nemška vlada Angele Merkel na čelu tistih, ki zahtevajo vračilo dolgov perifernih držav do zadnjega centa, zato ni razloga, da bi odpisali na škodo države in materialnih oškodovancev reparacijski dolg druge svetovne vojne.