Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Pred časom so me nategnili pri najemu avtomobila. Rezerviral sem ga prek spleta, za manj kot sto evrov za ves teden. Na okencu so mi rekli, da moram plačati še sto evrov za gorivo in da mi jih bodo okrog 85 vrnili, če vrnem poln tank. Osnovna politika je sicer, da dobiš poln tank in vrneš praznega. Podpisal sem se na POS-terminalu, pogodbo so mi zložili v kuverto in potisnili v roke skupaj s ključi. Šele v hotelu sem ugotovil, da so mi zaračunali 15 evrov za boljši avto in dva za to, ker je dizel. Ne enega ne drugega si nisem želel, pa kaj, saj sem bil vendar na dopustu. Ko sem prišel domov, so mi za vrnjen poln tank vrnili le 61 evrov, in šele ko sem se pritožil, sem izvedel, da so mi dobrih 20 evrov zaračunali še za spremembo politike glede vračila. Takrat mi je prekipelo. Najem je bil tako na koncu 40 odstotkov dražji. So me nategnili ali sem se sam?

Odgovornost. Seveda bi lahko takoj preveril pogodbo in vse postavke ter zahteval odgovore, kar bom prihodnjič najbrž tudi storil. Nisem pričakoval, da se mi bo njihova uslužbenka gladko zlagala. Z dobrimi izkušnjami sem se pač razvadil. Podobno je tudi pri zavarovanjih in najemanju posojil, kjer vas lahko zaupanje drago stane – konec koncev pa tudi pri jogurtih. Če sicer zaupate Ljubljanskim mlekarnam, verjemite tudi, da so svoje ime zastavili za dobrega tujega proizvajalca. Če hočete jesti izključno slovenske izdelke, preverite, kaj piše na embalaži. Če pa menite, da so vas nategnili, se izplača biti tečen. Ravno včeraj so mi vrnili vsaj takso za spremembo politike, čeprav so mojo pritožbo najprej zavrnili.  

Komentar se nanaša na članek: Še en avstrijski jogurt v slovenski preobleki