Zakon o davku na dediščine in darila dediče razvršča v različne dedne rede, na podlagi katerih se določi, kolikšen davek morajo plačati. Dediči prvega dednega reda so potomci in zakonec pokojnika. Z njimi so izenačeni tudi zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni skupnosti. Ti so oproščeni plačila davkov.
Zatakne pa se pri zunajzakonskih skupnostih. "Svaštvo je vez med možem in ženinimi sorodniki oziroma med ženo in moževimi sorodniki in je vezano le na obstoj zakonske zveze, kar pomeni, da svaštvo traja od sklenitve zakonske zveze pa do prenehanja zakonske zveze. Svaštvo v zunajzakonski skupnosti ni možno tudi v primeru, da bi bilo mogoče z zadostno verjetnostjo utemeljiti obstoj zunajzakonske skupnosti," pojasnjujejo na Finančni upravi RS.
"Pripominjamo, da ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza, ampak le v razmerju med zunajzakonskima partnerjema (po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), na drugih pravnih področjih pa ima zunajzakonska skupnost pravne posledice le, če zakon tako določa. Razmerje svaštva praviloma nastane s sklenitvijo zakonske zveze in tako ni nikjer podlage za tolmačenje, da se svaštvo lahko upošteva tudi v primeru zunajzakonske skupnosti. Po 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila (in ne Zakonu o dedovanju) so tako v primeru zunajzakonske skupnosti uvrščeni zeti in snahe v dedni red c) vse druge osebe," pristavljajo na FURS.
Dodatna pojasnila smo iskali na ministrstvu za pravosodje, kjer pravijo, da so v primeru dedovanja relevantne določbe 9. člena Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD), kjer so določene davčne oprostitve. Za dodatna pojasnila so nas napotili na ministrstvo za finance, kjer pa so pritrdili odgovoru finančne uprave. "Razmerje svaštva praviloma nastane s sklenitvijo zakonske zveze in tako ni nikjer podlage za tolmačenje, da se svaštvo lahko upošteva tudi v primeru zunajzakonske skupnosti." Na področjih, ki jih ne ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi tako enake pravne posledice za neporočene pare veljale le, če bi zakon tako določal.
Od 15.000 evrov dediščine 2.000 evrov davka
Poglejmo, kaj to pomeni na primeru. V kolikor dedič, ki po dednem redu spada med vse druge osebe, podeduje 15.000 evrov, mora plačati 2.000 evrov davka. Od zneska deset tisoč evrov se plača davek po 12-odstotni stopnji, kar znese 1.200 evrov. Od preostalega zneska, ki znaša 5.000 evrov, pa je treba plačati 16 odstotkov davka oziroma 800 evrov.
Starši plačajo manj davka kot stari starši
V drugi dedni red spadajo starši, bratje, sestre in njihovi potomci. V tretjem dednem redu so dedi in babice, sledijo pa jim še vse druge osebe.
Stopnja davka za dediče v drugem dednem redu
Stopnja davka za dediče v tretjem dednem redu
Stopnja davka za vse druge osebe
Država pobere znatno več davkov kot jih potrebuje.<br />Tukaj nekaj močno smrdi.<br />Nihče se ne vpraša koliko pa se nabere …
Če bi deloval sistem, dokaži od kod ti premozenje sicer te opali 70% davek, zapuscine ne bi potrebovali obdavicti, ker …
Ljudje nimamo težav s tem, čeprav za zdravstvo in penzijo plačaš sam vsak mesec + še tvoj delodajalec brutobruto. Moti …