Na spletu je zasledil, da se je o teh SMS klubih veliko govorilo že pred skoraj desetimi leti, a se očitno ni nič spremenilo.

Glavni problem je, da so ponudniki tuja podjetja. Evropski potrošniški center (EPC) je tako avstrijske kolege prosil za posredovanje pri podjetju Dimoco, kjer so jim odgovorili, da so le posrednik med ponudnikom storitve, mobilnim operaterjem in uporabnikom, torej le tisti, ki omogoča plačilo, za storitve pa ne odgovarjajo. "Ker je za uspešno posredovanje Mreže EPC nujno potrebno sodelovanje ponudnika, pritožb v okviru mreže EPC na žalost ni bilo mogoče uspešno rešiti," so nam sporočili.

Podobno uspešen je bil tržni inšpektorat, ki je pristojen le za kaznovanje podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji. Ker gre pri SMS klubih v večini primerov za podjetja z Nizozemske, Portugalske, Cipra in druugih držav, je vse, kar so lahko storili, da so tuj pristojni organ zaprosili za ukrepanje.

Na policiji pravijo, da bi pri primerih neželjenih vključitev lahko imeli elemente kaznivega dejanja goljufije, a podatkov ne zbirajo na tak način, da bi lahko povedali, ali so že v primerih goljufij pri SMS klubih že ugotovili utemeljene sume kaznivih dejanj. 

Na tem naslovu najbolj verjetno, da dobite svoj denar

Sodeč po odgovorih ima nekaj več uspeha Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Lani so prejeli približno dvajset pritožb zaradi zaračunanih komercialnih sporočili v SMS klubih, kar je sicer le tri odstotke vseh pritožb, ki so jih prejeli. Ker so mobilni operaterji le posredniki teh storitev, se je agencija obrnila neposredno na ponudnike teh storitev. "Agencija je tako v letu 2018 v večini primerov dosegla, da so ponudniki zunanjih storitev povrnili končnim uporabnikom zneske, ki jim jih je na mesečnih računih zaračunal njihov operater," pravijo. Kjer pa zunanji ponudnik denarja ni želel vrniti, so zahtevek končnega uporabnika zavrnili, če se je izkazalo, da se je res prijavil na prejemanje komercialnih sporočil.

Foto: Anže Petkovšek informacijska pooblaščenka Informacijska pooblaščenka zlorabe osebnih podatkov v primerih prijav v SMS klube ni ugotovila. "V večini primerov se je izkazalo, da je prijavitelj ponudniku sam posredoval svojo telefonsko številko, česar v svoji prijavi ni navedel," so pojasnili v uradu informacijske pooblaščenke.

Ljudje pogosto ne vedo, da so se prijavili

"Težava je namreč v tem, da posamezniki pogosto niti ne vedo, kdaj in kako so se včlanili v takšen klub. Včlanitev pogosto poteka tako, da se posameznik preko svojega mobilnega telefona ali računalnika prijavi na nagradno igro, glasuje za najljubši videospot ali naroči kakšno storitev (npr. melodijo, ozadje ali igro za mobilni telefon), pri tem pa ne opazi drobnega tiska, kjer izrecno piše, da se s tem včlanjuje v SMS klub ali pa, da se strinja s splošnimi pogoji, objavljenimi na drugem mestu (npr. spletni strani). Posameznik se torej ob prijavi pogosto ne zaveda, da se s tem dejanjem tudi včlanjuje v (plačljiv) SMS klub," opozarja informacijska pooblaščenka.

V dvanajstih primerih, ki so jih obravnavali pred uveljavitvijo GDPR, niso odkrili kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov, ampak le nepošteno poslovno prakso podjetja Dimoco. Za preganjanje nepoštene poslovne prakse je pristojen tržni inšpektorat, a le za podjetja, ki imajo sedež v Sloveniji.

Po uveljavitvi GDPR je informacijska pooblaščenka prejela le eno pritožbo, a se nato prijavitelj ni več obrnil na njih. Od pošiljatelja SMS sporočila, bi moral namreč formalno zahtevati, naj ga seznani, kje jih je dobil in kaj z njimi počne, informacijski pooblaščenec pa je pritožbeni organ. Ker ima Dimoco sedež v drugi državi članici, bi informacijska pooblaščenka pritožbo posredovala nadzornemu organi v tej državi.

Ko nekdo od uporabnika npr. pri reševanju nekega testa ali nagradne igre zahteva telefonsko številko, je to lahko znak, da ne bo ostalo zgolj pri brezplačni storitvi in naj bo uporabnik bolj previden in osredotočen na prebiranje vseh obvestil in pogojev, ki se nahajajo na takšni spletni strani. Zahteva po vpisu telefonske številke je lahko v tem pogledu zelo podobna zahtevi po vnosu številke bančne oz. kreditne kartice, saj lahko vsaka izmed teh predstavlja plačilno sredstvo.

Tržni inšpektorat

Ponudniku so že zaračunali kazen

"V primeru, da se izkaže, da gre za kakršnokoli nepošteno poslovno prakso, predvidevamo tudi finančne posledice," pravijo na Telekomu Slovenije in dodajajo, da so pogodbeno kazen v preteklosti zunanjemu ponudniku komercialnih storitev že zaračunali. Tudi na Telemachu pravijo, da so sodelovanje s ponudnikom tovrstnih vsebin v preteklosti že prekinili, podrobnosti pa ne razkrivajo.

V A1 Slovenija opažamo, da število pritožb zaradi SMS-klubov v zadnjih letih upada. Lansko leto smo tako v povprečju prejeli manj kot eno pritožbo na dan. Upad pritožb lahko delno pripišemo večji ozaveščenosti uporabnikov o delovanju SMS-klubov, pomembno vlogo pri tem pa je odigral tudi sistem dvostopenjske prijave v SMS-klube, ki smo ga v letu 2017 za zaščito uporabnikov pred zlorabami vpeljali v A1 Slovenija. Sistem namreč tako rekoč onemogoča naključne prijave v klube, saj mora uporabnik po prejemu prvega sporočila SMS, ki je običajno posledica pisne prijave v klub, s povratnim sporočilom še enkrat potrditi, da se strinja s članstvom v klubu.

Možnost prejemanja komercialnih sporočili je pri Telemachu izključil le odstotek vseh uporabnikov. Jih pa stortitve uporablja kar precej. "Delež uporabnikov, ki uporabljajo komercialne storitve oziroma prejemajo komercialna sms sporočila, znaša približno 10 odstotkov, od tega jih sedem odstotkov storitev uporablja dlje časa," pravijo na Telemachu, kjer je pritožb zaradi plačljivih SMS sporočil le približno odstotek vseh pritožb, ki jih prejmejo, upravičenih pa je okrog deset odstotkov.

"Pritožbe večinoma izhajajo iz prepričanja uporabnikov, da se v SMS-klub niso nikoli prijavili, zaradi česar želijo imeti povrnjene stroške. Tudi zaradi sistema dvostopenjske prijave je bila v lanskem letu upravičena manj kot petina pritožb glede SMS-klubov. Sicer pa velja, da se lahko uporabniki od prejemanja nezaželenih sporočil odjavijo že s klicem v Center za podporo uporabnikom in za to ni potreben obisk v poslovalnici," pravijo v A1.

Na Telekomu pravijo, da se pogosto izkaže, da uporabniki niso bili dovolj pozorni pri postopku naročanja storitve, svetujejo pa, naj redno preverjajo postavke na računu.

janez.zalaznik@zurnal24.si