Tudi Slovenija se sooča z naraščajočo problematiko tako imenovanih legalnih drog (legal highs), so potrdili na policiji. To so sintetične snovi in rastlinski produkti, ki posnemajo učinke prepovedanih drog, največkrat pa se prodajajo kar prek spleta. Ker niso uvrščeni na seznam prepovedanih drog, jih lahko naročimo zakonito in prispejo v naše nabiralnike.

Prišli smo do paradoksa

V Sloveniji so pojav tako imenovanih legalnih drog prvič zaznali leta 2008, ko se je pojavil mefedron, ki je bil zelo priljubljen predvsem v Veliki Britaniji, je pojasnila zdravnica Mina Paš, direktorica Združenja DrogArt. Mefedron so uvrstili na seznam prepovedanih drog, “se je pa v tem času že zgodil razmah legalnih drog”. Na začetku so bile po njenih besedah dostopne predvsem stimulativne droge s podobnimi učinki, kot jih imata ekstazi ali kokain. “Zdaj imamo cel spekter teh drog, od sintetičnih kanabinoidov, ki učinkujejo podobno kot THC, do drog s podobnimi učinki, kot jih ima LSD,” pojasnjuje.

Ker ni bila na tem področju v Sloveniji narejena nobena raziskava, Paševa težko ocenjuje, ali se uporaba legalnih drog povečuje. “Glede na to, kar vidimo v svetu in pri nas, lahko rečem, da so zadeve kar razširjene,” pravi. Delno vidi razlog tudi v tem, da so te droge dostopne, dovolj poceni in legalne: “Če je stvar prepovedana, imaš vsaj malo strahospoštovanja.”

“Problematično pri teh drogah je, da se o njih nič ne ve, saj ni bila narejena nobena raziskava. Prišli smo do paradoksa, ko so legalne droge mnogo nevarnejše od prepovedanih,” pravi. Če vzameš denimo ekstazi, obstajajo priporočila za uporabo, da se tveganje zmanjša.

Težko se borimo

“Države se proti tem 'legalnim' drogam sploh ne morejo boriti prek zakonodaje s področja drog, kjer se prepove določena substanca ali molekularna zgradba,” opozarja direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir. Na trgu se lahko pojavi tudi 40 novih drog na leto, če bi želeli vsako uvrstiti na seznam prepovedanih drog, bi po njegovih besedah nastal kaos v zakonodaji.

“Težko vidim kakšno rešitev. Ko se določena snov prepove, nastane takoj pet novih,” opozarja Paševa in dodaja, da je tako škoda za uporabnika lahko še večja.

Proti “legalnim” drogam bi se po mnenju Koširja lahko borili z zakonodajo s področja varstva potrošnikov: “Lahko bi se sklicevali, da so potrošniki v tem primeru zavedeni.”

Prepoved ni dovolj

“Zaradi izrednega števila in pojava novih drog je rešitev zelo težka in jo bo verjetno potrebno razviti na nivoju Evropske unije,” pravi vodja Informacijske enote za prepovedane droge Inštituta za varovanje zdravja RS Milan Krek. Klasičen pristop, ko dajemo droge na listo prepovedanih drog, tudi po njegovem mnenju ni dovolj. “Pri obvladovanju teh snovi bo treba uporabiti tudi zakonodajo, ki obravnava prodajo različnih produktov, ki morajo biti varni,” dodaja.

Preberite tudi komentar: Nevarnejše so od prepovedanih drog